David in Goljat, lakota in mraz

Ko je britanski ulični umetnik Banksy, najslavnejši anonimnež naše dobe, obiskal Ukrajino in premraženemu ljudstvu namenil nekaj grafitov, je ravnal, kot je pri ulični umetnosti v navadi. Za lokacijami stenskih galerij, kjer je izrisal črno-bele podobe, ne tiči nobena strateška odločitev. Otroke, ki so protitankovske ovire spremenili v gugalnico, je narisal v Kijevu. V Borodjanki, porušenem predmestju Kijeva, je na steno narisal otroka, odetega v kimono. Mulca, manjšega od Davida, ki po tleh vrže velikega Goljata. Morda pa ni Goljat, temveč je Vladimir Putin. Ruski predsednik se je rad slikal med judom.

V Borodjanki je Banksy na steno narisal gimnastičarko, ki ne telovadi na gredi, temveč na ruševinah. V Irpinju, ki je od središča Kijeva oddaljen kakšnih 20 kilometrov, je na zažgano steno naslikal ritmično gimnastičarko s trakom in vratno opornico. Ne stoji na parterju, ampak nad grozečo črno luknjo, ki jo je zvrtala granata. In gimnastičarka morda spominja na Alino Kabajevo, nekoč prvakinjo ritmične gimnastike, zdaj menda Putinovo partnerico. V Gostomelju, kraju, ki je v neposredni bližini Buče, prizorišča množičnega pokola, je na rumeno fasado narisal žensko z gasilnim aparatom in plinsko masko. V Gorenki, ki je nedaleč stran, je v ruševine stanovanjskega bloka narisal bradatega starca, ki se v kadi krtači.

Anonimni umetnik razume, kam mora. Poslikal je palestinske zidove. Tudi v Palestini je narisal Davida in Goljata, le da je David palestinska deklica, ki je do zob oboroženega izraelskega vojaka postavila k steni in ga razorožila. Leta 2017 je dekoriral celo hotel z najslabšim razgledom na svetu – hotel stoji tik ob zidu, ki so ga postavili Izraelci. Grafite je risal v predmestjih, ki jih je prizadela gospodarska kriza. In v središčih svetovnih prestolnic, v krajih, kjer je koncentrirana moč globalnega kapitala. Če so grafiti v Palestini ali Ukrajini gesta solidarnosti, grafiti v New Yorku ali Londonu pripovedujejo o kljubovanju strahoviti moči, nakopičeni v rokah peščice ljudi.

Medtem ko je Banksy ustvarjal, so Putinove sile sistematično uničevale. Prve mesece vojne se je zdelo, da je cilj Putinove Rusije bliskovita okupacija čim večjega dela ukrajinskega ozemlja. Devet mesecev po začetku okupacijskih manevrov je Kremelj strateški cilj redefiniral. Ruske okupacijske sile so se v Hersonu umaknile z desnega brega reke Dneper, ki je na spodnjem toku široka 200 ali 300 metrov. Rusija nadzira levi breg, na desnem bregu spet plapola rumeno-modra zastava. Jedrska elektrarna Zaporožje, največja jedrska elektrarna v Evropi, leži 180 kilometrov severovzhodno od Hersona, prav tako ob levem bregu Dnepra. Medtem ko se Putinove sile utrjujejo v spodnjem toku levega brega Dnepra in s tem utrjujejo tudi Krim, rakete ruske vojske tolčejo cilje v delih Ukrajine, ki jih Rusi ne morejo več zasesti. Tolčejo električne vode, električno infrastrukturo. Tolčejo po točkah, od katerih je odvisno predvsem življenje in preživetje civilistov. Stalin je Ukrajince pred devetdesetimi leti uničeval z lakoto, z zaplembami ukrajinskega žita, Putin jih zdaj želi uničiti tako, da jim vzame električno energijo. Jedrsko elektrarno Zaporožje je Rusija okupirala, druge jedrske elektrarne so tarče napadov. Stalinovo tajno orožje proti Ukrajini je bila lakota. Putinovo tajno orožje proti Ukrajini je mraz.

Rudi Rizman, profesor in nekoč član mednarodnega Russellovega razsodišča

Poslednjo sodbo je na strop Sikstinske kapele narisal slikar in kipar, ne pravnik ali teolog. Banksy, Michelangelo sodobne ulične umetnosti, je na ruševine ukrajinskih mest naslikal sodbo Putinu.

za ameriške in sovjetske vojne zločine, se v notranjosti Sobotne priloge sprašuje, ali mednarodno pravo v vojni res umolkne. Vprašanje je retorično. Pravo in mednarodno pravo sta ločnici, ki barbarstvo ločujeta od civilizacije.

Drugo vprašanje pa je, ali ima mednarodno pravo ob barbarskih ravnanjih držav, ki imajo stalni sedež v varnostnem svetu Združenih narodov, učinke. Mednarodno pravo se od običajnega prava loči predvsem po tem, da je, ko gre za najmočnejše države sveta, težje izvršljivo. Celo Radovan Karadžić, voditelj periferne zločinske organizacije, je do haaškega sodišča prišel šele leta 2008, več kot 15 let po začetku uničevanja Sarajeva, Bosne in Hercegovine. Njegov vojaški poveljnik Ratko Mladić je v Haag prišel leta 2011, desetletje in pol po koncu uničevanja Bosne in Hercegovine.

Je vse skupaj, če ni epiloga na mednarodnem tribunalu za vojne zločine, brezupno? Je precej mračno. A ne pozabimo. Poslednjo sodbo je na strop Sikstinske kapele narisal slikar in kipar, ne pravnik ali teolog. Banksy, Michelangelo sodobne ulične umetnosti, je na ruševine ukrajinskih mest naslikal sodbo Putinu. ●