Zablode evropske energetske politike

Delo, 19. novembra

Tudi Titanik je potonil, ali ne gospod Drago Babič? O zablodah EU pri energetski politiki ste pisali pod zgornjim naslovom v Sobotni prilogi 19. novembra. Lepo, strokovno in dokaj poljudno ste opisali elektroenergetski sistem (EES), ki proizvaja električno energijo (EE); tega orjaka, »Titanik«, ki se razteza po vsej EU in čez – opisali ste ga v kontekstu še drugih vrst energije, uporabljene direktno ali kot primarno energijo EES. Vseh podatkov, ki jih navajate, ne poznam, zato sem članek z zanimanjem prebral. Pravite, da vodnega potenciala ne štejete med obnovljive vire energije (OVE), ker naj bi imel akumulacijo. Žal pri nas ni resnih akumulacijskih HE, recimo sezonskih. No, tudi nekajurna akumulacija je dobrodošla za vodenje obratovanja elektroenergetskega sistema. A vodna energija nastane z vodnim krogom, ki ga poganja sonce. In da to ni obnovljiv vir, kot sta veter in sonce?

EU vodi zgrešeno energetsko politiko, trdite. Bojim se, da ne le to. Pod vplivom kapitala (lobijev) služi predvsem povečevanju profitov najbogatejših. A sreča je, da še imamo EU, sicer bi bilo še huje, se bojim. »Vojna je te napake le izpostavila in še povečala negativne posledice,« ste zapisali. Drži! Samooskrba je bila skoraj psovka, nasprotuje trgu in izvozu, ki sta »svetinji«. Znanje in izkušnje so selili v Azijo in drugam, da so bili profiti večji. Imeli smo cenejšo robo, a zdaj bomo ostali brez nje in energije, tudi izkušenj. Globalni trg pač.

O tem sem v pismih bralcev že pisal, nazadnje tudi o elektroenergetskih sistemih. Seveda ne na visokem strokovnem nivoju, ker je Delo namenjeno ljudem; sem pa opozoril na ključen problem trga z električno energijo, ki je kot kamen okrog vratu EES, posledično pa še gospodarstvu in potrošnikom EE. Gospodarstvo že pojenjuje in ljudje bodo zmrzovali, dolg države strmo naraščal, da bodo le trgovci enormno bogateli na naš račun!

Gospod Marjan Koželj se je v pismih v Sobotni prilogi 19. novembra oglasil na temo strokovnih izrazov. V stroki so enoznačni izrazi nujnost; celo v zakonih je člen z razlago pojmov, vendar je za ljudi to manj pomembno. Istočasno je bil objavljen intervju z ministrom za gospodarstvo, ki pojasnjuje, kako bodo blažili draginjo (iz proračuna) in da še ne ve, kako se bo obnašal trg, kakšne cene bodo na borzah. Bodo 1000-odstotne marže trgovcev z električno energijo, da delajo škodo elektroenergetskemu sistemu, dovolj?

Ne vi, gospod Babič, ne minister, ne g. Koželj pa niste rekli ničesar o trgu z električno energijo; nič o tem, zakaj zdaj EE iz svojih elektrarn kupujemo nazaj po desetkratni ceni, zakaj je EES že razpadal, ekscesi se množijo ... Kakšna »znanost« je nastala, pa ne toliko v tehniki kot v zapletanju ekonomije: računi so nerazumljivi, z malimi črkami, pozicij je veliko. Tudi ko še ni bilo trga z električno energijo, smo imeli na računih zanjo tri pozicije: prvo za moč, to je strošek pripravljenosti elektroenergetskega sistema, da ga s porabniki kadar koli obremeniš do zakupljene moči; potem pa še nizka in visoka tarifa EE, ki pa sta bili v funkciji, da potrošniki obremenjujejo EES, ko ima ta dovolj razpoložljive moči. Dispečerjem ni bilo treba po borzah kupovati vršne električne energije za pokrivanje konic in pokritje izgub v sistemu. Skladno s pravili so vodili obratovanje elektroenergetskega sistema, vključevali elektrarne glede na funkcijo in lokacijo ter optimizirali delovanje EES. Jedrska elektrarna obratuje v pasu, neodvisno od potrebe porabnikov; termoelektrarne lahko le deloma in počasi sledijo porabi; plinske, akumulacijske in črpalne HE so vršne, ker hitro dosežejo polno moč, ko elektroenergetski sistem to potrebuje. Problem obratovanja so vetrne in sončne elektrarne, ki so tudi drage (potrebujejo subvencije), se pa ne ozirajo na potrebe elektroenergetskega sistema, ampak lahko nepričakovano delajo na polno – in ko bi električno energijo potrebovali, morda stojijo.

Občutek imam, da ni kot Titanik le elektroenergetski sistem, ampak še bolj trg z električno energijo in neoliberalizem, ker si strokovnjaki o tem ne upajo niti pisniti! Pa tudi mojih navedb niso zanikali, ker jih je težko racionalno zavreči, preveč očitno bi bilo, da le zavajajo.

Gre pa za milijardne profite, za nič, vzetih direktno iz naših žepov; še huje, delajo škodo elektroenergetskemu sistemu!

Anton Pelko,

Grosuplje