Poslanec Grims je vrnil SDS k zimzelenim napevom

Delo, 15. novembra

Delo je 15. novembra na 2. strani pod zgornjim naslovom poročalo: Poslanec Branko Grims je v interpelacijski razpravi izjavil: »Ko pogledamo področje varnosti in svobode javne besede v Sloveniji, razmere vsak dan bolj spominjajo na nacistično Nemčijo leta 1933.«

Resna izjava, ki daje slutiti poznavalca zgodovine tistega časa.

V Nemčiji je na volitvah sredi januarja 1933 nacistična stranka NSDAP dobila slabih 40 odstotkov glasov – iz slovenskih volitev nam domači odstotki poražencev. Dne 29. januarja 1933 je okoli 100.000 delavcev v središču Berlina demonstriralo (kar res tudi pri nas poznamo, sicer s kolesi) proti imenovanju Adolfa Hitlerja za kanclerja. A je že 30. januarja 1933 vodja nacistične stranke Adolf Hitler po spletkah in ne po volji volivcev postal nemški kancler. Gotovo se tega poslanec B. G. pri nas ne boji ali si želi.

Že februarja 1933 je nacistična vlada prepovedala komunistična zborovanja in tiskarne ter zasedla njihove prostore. Istega meseca sta se vodilna nacistična politika Adolf Hitler in Hermann Göring v Berlinu na skrivaj sestala z več kot 20 močnimi nemškimi industrialci, jih strašila z nevarnostmi komunizma in demokracije ter za financiranje nato zmagovite nacistične kampanje za volitve (5. marca 1933, 44 odstotkov glasov) zbrala 2 milijona nemških mark. Ali poslanec B. G. vidi kakšne slovenske (ali tuje) industrialce, ki bi financirali kakšno našo politično stranko in njeno svobodno (medijsko) javno besedo, kar bi ga po lastnih besedah spominjalo na nacistično Nemčijo?

Konec februarja 1933 so nacisti inscenirali požig Reichstaga in za to obtožili nemške komuniste. No, pri nas sicer nimamo napada na državne ustanove (kot so bili po predsedniških volitvah januarja 2021 v ZDA desničarski napadi na Kapitol), a morda B. G. le vidi kaj podobnosti z napadi na poslance pri nas. So pa v Nemčiji res brž nato zakonsko (z uredbo za zaščito ljudstva in države) odpravili številne državljanske svoboščine. Kot so jih res za časa covida pri nas.

V Nemčiji so že 3. marca 1933 prepovedali nudizem. Ali morda B. G. dandanes tudi pri nas vidi kakšne ideološke sile s podobnimi tendencami?

Dne 23. marca 1933 je Adolf Hitler obljubil nemškim škofom, da bo spoštoval obe veliki krščanski veroizpovedi (katoliška in protestantska cerkev), zato sta le-ti brž (28. marca) povabili katolike, naj podprejo novo oblast. Ali B. G. s svojo izjavo namiguje, da tudi pri nas kakšna krščanska cerkev jasno podpira določeno politično stran?

Nacistična Nemčija je že aprila 1933 začela preganjati Jude. Ali morda B. G. tudi pri nas vidi kakšne ideološke sile, sovražne do tega naroda? Danes, nekdaj?

Že leta 1933 je nacistična Nemčija začela postavljati svoje prve koncentracijske logorje, obdane z bodečo žico. V slovenskem parlamentu pa (ironično?) njegova stranka in sam B. G. v svoji interpelaciji ravno nasprotuje umiku rezane žice na naši južni meji. Ga morda to spominja na nacistično Nemčijo 1933? Res pa je razlika; odstranitev slednje žice je po B. G. poziv migrantom, naj pridejo, tista v Nemčiji 1933 pa poziv migrantom, da ne morejo oditi.

Le kako bi se do vprašanja žice opredelil Jezus, ki je s svojo družino kot migrant moral bežati iz Judeje v Egipt? Igor Mravlja,

Ljubljana