Utrujena nepremičnina in arhitektura, ki vzbuja zaupanje

VŠtepanjskem naselju stoji utrujena poslovna stavba. Nekoč je v njej poslovala družba Hermes Softlab, ponos slovenske industrije informacijskih tehnologij. Potem se je podjetju zalomilo, leta so minevala, in ko je stavba postala utrujena, je šla na dražbo. Prodana je bila, čez palec, za dva milijona. Ker je bila stavba utrujena in energetsko potratna, je bila cena kar prava. Potem so spet minevala leta, prodajalec je stavbo ponujal tudi prek spletne strani bolha.com. In potem, potem se je javil interesent, ki bi utrujeno kocko kupil. Ministrstvo za pravosodje. Stavba, ki je bila utrujena že leta 2019, je do konca leta 2023 postala še bolj utrujena.

Vendar so imeli na ministrstvu za pravosodje z nepremičnino velike načrte. V južni del Štepanjskega naselja bi naselili upravno sodišče ter delovno in socialno sodišče s pritožbeno instanco. Pravosodno ministrstvo, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan, sodišč, ki naj bi poslovala v utrujeni, energetsko potratni stavbi, ni vprašalo, ali je prostor, nekoč postavljen za potrebe IT-podjetja, primeren za poslovanje sodne veje oblasti. Je pa v času, ko je treba zaradi poplavnega opustošenja na vseh koncih varčevati, prodajalcu utrujene stavbe plačalo slabih osem milijonov evrov. Ministrstvo za pravosodje je to vsoto nakazalo zato, ker je ceno postavil cenilec, ki ga je najel prodajalec. Prodajalec je nepremičnino kupil, čez palec, za štirikrat nižji znesek.

Ministrstvu za pravosodje se v času, ko se je na vseh koncih šparalo zaradi poplav, ni zdelo potrebno, da bi za mnenje vprašali še svojega cenilca. Pravijo, da so s tem, ko niso naročili svoje cenitve, v bistvu nekaj privarčevali. V bistvu so privarčevali nekaj tisoč evrov ... je pa res, da so s tem, ko so prišparali par tisoč evrov ali kolikor pač cenitev stane, prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju omogočili, da je pridelal nezanemarljiv dobiček. Ker je utrujeno nepremičnino kupil in jo potem prodal v še bolj utrujenem stanju, je zaslužil, čez palec, šest milijonov evrov.

Človek si naivno predstavlja, da v večstrankarskem sistemu takšne polomije niso možne, ker, če nič drugega, vladi pod prste gleda opozicija. Kaj pa, če je učbeniška napetost med vladajočo koalicijo in opozicijo zgolj teater? Na ministrstvu za pravosodje službo za nepremičnine in investicije ter varnost pravosodnih organov vodi Simon Starček. Nekoč je bil v odboru SDS za izobraževanje podpredsednik. Ko je bila SDS v vladi, je bil Starček namestnik direktorja finančne uprave. Ko je Robert Golob napovedoval, da bo počistil z janšizmom, je mož iz vrst SDS na ministrstvu za pravosodje prevzel odgovornost za nepremičninske in investicijske posle.

Ministrica za pravosodje je razglašala, da je cena za nepremičnino pravšnja, saj da je vrednost ocenil sodno zapriseženi cenilec. Zveni skorajda tako, kot da je sodstvo ocenilo, koliko je primerno plačati za utrujeno nepremičnino, v kateri naj bi nekoč poslovala sodna veja oblasti. A ni tako. Skrben kupec nikoli, ampak res nikoli ne verjame cenilcu, ki ga je plačal prodajalec. In če bo nekoč ob Litijski cesti res poslovala sodna oblast, se obiskovalec stavbe ne bo mogel znebiti vtisa, da tam smrdi do neba. Ne zaradi utrujenosti nepremičnine, temveč bodisi zaradi katastrofalne malomarnosti bodisi korupcije. Ministrstvo za pravosodje je sodstvu kupilo, ne da bi vprašalo, ali je nepremičnina primerna, smrdečo stavbo.

Človek si naivno predstavlja, da v večstrankarskem sistemu takšne polomije niso možne, ker, če nič drugega, vladi pod prste gleda opozicija.

Zakaj? Predstava o globoki razklanosti slovenskega političnega prostora je zgrešena. Ko gre za usmrajene investicije – lahko je to elektrarna na premog, lahko je to kakšna druga nepremičnina –, so velike koalicije več kot hipotetična možnost. Tej veliki koaliciji ustreza, da je sodstvo šibko. Naj bo nastanjeno v utrujeni stavbi, prežeti s sumom korupcije ali malomarnosti.

V Haagu se je začelo najpomembnejše sojenje tega desetletja. Meddržavno sodišče na pobudo Južne Afrike presoja, ali je Izrael v Gazi izvedel genocid nad Palestinci. Papirji s trditvijo, da se v Gazi dogaja genocid, so na sodišče prišli ob koncu leta 2023. Sojenje poteka tako rekoč v času dogodka. Lahko se strinjamo s komentarji, da bo petnajst sodnikov zelo verjetno glasovalo tako, kot ravna država, iz katere prihajajo. Sodnika iz ZDA ali Velike Britanije se s trditvijo, da gre za genocid, zagotovo ne bosta strinjala. A kljub temu se zadeva zdi resna. Sojenje je v Palači miru, neorenesančni mojstrovini, zgrajeni leta 1913. Ne glede na geostrateške silnice palača vzbuja zaupanje. Zaupanje vzbuja kljub dejstvu, da je leto dni po odprtju Palače miru izbruhnila prva svetovna vojna. Pravzaprav je arhitektura tista, ki vzbuja največ zaupanja. ●