Kako državi plačati več davkov in biti ob tem vesel

Ta teden in tudi prihodnji bodo v znamenju razprave o davčni reformi. A zatika se že pri oblikovanju strateškega sveta za davke. Porodne težave so slaba napoved za uspešno davčno reformo, ki je tej vladi enkrat že propadla. Od takrat je minilo slabo leto, a vlada ni opravila nujnih predpriprav za smiselne davčne spremembe. Zato je to bilo v tem smislu izgubljeno leto. Kateri so štirje koraki, ki so potrebni za uspešno davčno reformo?

Konsolidacija javnih financ

»Pred davčno reformo bi bilo treba pripraviti program fiskalne konsolidacije, ki bi dala makroekonomski okvir za strukturne ukrepe, med katerimi je tudi davčna reforma.« Mitja Gaspari, nekdanji finančni minister in guverner

Nemogoče je načrtovati pametne ukrepe na prihodkovni strani proračuna, če država nima natančnih ocen odhodkov in prihodkov. Fiskalni svet, nekakšen nadzornik nad proračunom, je v vladi pri svojih opozorilih o neustreznem proračunskem načrtovanju (u)slišan kot pozivi k miru na Bližnjem vzhodu.

Ob tem pa se razmere v javnih financah poslabšujejo, pa ne le zaradi upravičenih ukrepov v epidemiji, energetski krizi in popoplavni sanaciji. Od začetka epidemije se namreč sprejemajo populistični ukrepi, ki so bolj kot reševanju kriz namenjeni populistični delitvi političnih bonbončkov, računi za te škodljive sladkarije pa še vedno prihajajo. Med letoma 2020 in 2023 se je tako rast porabe, ki ne vključuje učinka interventnih ukrepov za blažitev posledic kriz ter odhodkov za investicije in obresti, vsako leto okrepila in v celotnem obdobju presegala ocenjeno rast srednjeročnega gospodarskega potenciala, je opozoril fiskalni svet.

Pred javnimi financami je težko leto, saj je pred vrati ponovna uvedba fiskalnega pravila, ob tem pa javna poraba kipi, med drugim so vse bolj opazni tudi stroški za obresti, kar zmanjšuje javnofinančne možnosti države za potrebne investicije.

Ob davčni reformi so torej nujni sistemski ukrepi za, kot se reče, dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Vizija države

»Uglasiti se moramo za razvojni preboj, da se dogovorimo, v katero smer bomo šli sistematično, ne glede na to, katera opcija bo v vladi, in da bomo vsa naša sredstva usmerili v iste cilje.« Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije

Davčna reforma ni cilj. Davčna reforma je orodje za doseganje ključnih ciljev države. A težava je, da država nima vizije, kaj želimo doseči. Zato bi si morali postaviti nekaj prioritet, denimo zdravstveno reformo, urejanje izzivov starajočega se prebivalstva, zeleni prehod in večjo blaginjo, politika pa bi se morala čim bolj poenotiti v ukrepih za dosego teh ciljev in ne sprejemati takšnih, ki bi nas od teh ciljev oddaljevali.

Cilj vsake davčne reforme bi moral biti dolgoročno pobrati več davkov in z njimi, denimo, sofinancirati javno zdravstvo, vse višje izdatke za pokojnine, investicije v energetiko ... Če želi država pobrati več davkov, za to ni nujno povišanje davčnih stopenj, ampak oblikovanje okolja, v katerem bo več davkoplačevalcev lahko plačalo več zaradi višjih plač, večje potrošnje in večjih dobičkov podjetij. Večja blaginja prebivalcev bi torej koristila tudi državni blagajni.

Večjo blaginjo lahko dosežemo z večjo produktivnostjo. Davčna reforma je eden od pomembnih koščkov v sestavljanki ukrepov, ki bi pripomogli k večji dodani vrednosti. Podjetja so lahko bolj konkurenčna z olajšavami za zeleni prehod, digitalizacijo in tako dalje. Za doseganje produktivnosti država potrebuje vrhunske kadre. A te je treba plačati. Zdravo, varno, zeleno okolje je lahko odlična konkurenčna prednost Slovenije, ki pa v času digitalnega nomadništva in možnosti dela na daljavo pojenja. Po privlačnosti države za tuje strokovnjake je Slovenija v sivem povprečju, in sicer se uvršča na 18. mesto med 37 državami OECD in 11. mesto med 22 državami EU.

Davčna analiza

»Analize mednarodnih in domačih institucij kažejo na potrebo po davčnem prestrukturiranju. To ne pomeni znižanja davkov, ki so primerjalno v EU glede na BDP nizki. A struktura ni optimizirana.« Peter Wostner, urednik Poročila o produktivnosti

Da bi z davčnimi spremembami lahko učinkovito stopali proti ciljem države, je seveda treba prej pripraviti analizo stanja in primerjavo z drugimi državami, saj davke marsikje nižajo. Verjamemo, da na finančnem ministrstvu to počnejo, sicer pa je tovrstnih analiz precej in ni potrebno veliko iskanja, da izluščimo nekatere ključne poudarke.

Davčna obremenitev dela, ki je, kot že omenjeno, pomemben dejavnik za privabljanje ustrezne delovne sile in s tem za konkurenčnost podjetij na globalnem trgu, je v Sloveniji visoka. Visoki so predvsem prispevki delojemalca za socialno varnost. Zato strokovnjake od zaposlitve v Sloveniji odvračajo tudi visoke davčne obremenitve. Sedanja vlada z dodatnimi prispevki na plače razmere še poslabšuje.

Do letošnjega zvišanja stopnje davka od dohodka pravnih oseb je bila ta nižja od povprečja EU, z novo 22-odstotno stopnjo pa je za 0,8 odstotne točke presegla povprečje EU iz leta 2022. Efektivna davčna stopnja pri tem davku je bila sicer leta 2021 med nižjimi v OECD. Vprašanje pa je, ali so olajšave po vsebini optimalno zastavljene.

Nižji od povprečja EU in OECD so pri nas tudi davki na kapital in premoženje. A smo nekonkurenčni pri davku na kapital posameznikov, saj na Hrvaškem po dveh letih imetništva ni davka na kapitalski dobiček, pri nas pa šele po petnajstih. Tudi pri snovanju teh davščin je treba imeti v mislih, kaj želi država doseči pri dolgoročnem varčevanju, razvoju kapitalskega trga in s tem dolgoročnega povečanja premoženja prebivalcev ter v primeru nepremičninskega davka ali davka za oddajanje nepremičnin na stanovanjskem področju.

Sprejeti in pustiti

»Davki bi morali biti predvidljivi. Nihče ne bi smel biti presenečen nad tem, koliko je obdavčen ali kdaj.« Adam Smith, ekonomist in filozof

Ko bi politika opravila vse te korake, bi lahko pripravila učinkovito davčno reformo, jo sprejela in več let pustila davčni »nevidni roki« opravljati svoje naloge pri uresničevanju državnih vizij. To bi prineslo tudi predvidljivost davčnega okolja, ki je pomembna za morebitne tuje investitorje, tukajšnja podjetja in prebivalce.

A pri tem se pojavljata dve težavi. Prvič; dvomimo, da lahko vlada pripravi vse nujne pogoje za dobro davčno reformo v tem mandatu, kaj šele v nekaj mesecih. Dvom o tem se je porajal tudi govorcem na posvetu V pričakovanju davčne reforme, ki ga je ta teden organiziral Gospodarski krog. Ekonomist Mojmir Mrak je denimo opozoril, da lahko ta davčna improvizacija naredi več škode kot koristi, zato bi bilo bolje, da takšne davčne reforme ne bi bilo.

Drugič; davčno okolje je v času te vlade toliko predvidljivo, kot so predvidljive izjave predsednika vlade Roberta Goloba. Zanimivo je, da tudi predstavniki vlade večkrat rečejo, da je obdavčitev dela previsoka in da bi jo bilo treba znižati v sklopu celovite davčne reforme. Kljub temu pa rekordno obremenjuje naše plače. Delov analitik Karel Lipnik je izračunal, da se bo letos davčna obremenitev povprečne plače zaradi neuskladitve dohodninske lestvice in uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka povečala za 1,34 odstotne točke. Prihaja še novi prispevek za dolgotrajno oskrbo in grozi zvišanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Da ne govorimo, da je vlada kljub napovedi davčne reforme, ki bi stabilizirala davčni sistem, zvišala davek od dohodka pravnih oseb, uvedla davek na bilančno vsoto bank, napovedala dvig trošarin za sladke pijače in alkohol, uvedla nekatere druge obremenitve za podjetja ... Vse to vzbuja dvome, ali vlada z davčno reformo sploh misli resno. ●

Če želi država pobrati več davkov, za to ni nujno povišanje davčnih stopenj, ampak oblikovanje okolja, v katerem bo več davkoplačevalcev lahko plačalo več zaradi višjih plač, večje potrošnje in večjih dobičkov podjetij.