O dobičku v podjetju Slovenski državni gozdovi Prejeli smo

Delo, 6. januarja

Popravek k članku z zgornjim naslovom

V časopisu Delo in na spletni strani delo.si je bilo 6. januarja 2024 objavljeno pismo bralca Jožeta Debevca z naslovom O dobičku v podjetju Slovenski državni gozdovi, v katerem so zapisane neresnice, na podlagi katerih avtor pisma napačno sklepa o poslovanju podjetja Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG). V nadaljevanju bralcem Dela navajamo podatke, ki jih je sicer mogoče preveriti tudi v javno objavljenih dokumentih, kot so letna poročila o poslovanju SiDG, letna poročila o doseganju zakonskih ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi in letna poročila o gozdovih, ki jih objavlja Zavod za gozdove Slovenije.

Avtor pisma, ki domnevno ni našel podatkov o stroških izgradnje vlak in vzdrževanja ter izgradnje gozdnih cest in stroških za gojenje in urejanje gozdov v državnih gozdovih, sklepa, da stroški izvedbe teh del bremenijo državni proračun in proračune lokalnih skupnosti, medtem ko naj bi bilo podjetje SiDG razbremenjeno vseh prej navedenih stroškov, zato tudi posluje z dobičkom.

Sklepanje avtorja pisma je povsem napačno. Družba SiDG v državnih gozdovih, s katerimi gospodari v imenu in za račun Republike Slovenije, na svoje stroške izvaja tako vlaganja v gozdno infrastrukturo kot v gozdnogojitvena in varstvena dela. Pri tem iz leta v leto povečuje obseg vlaganj.

V letu 2022 je SiDG tako za gojitvena, varstvena dela in biomeliorativna dela porabil 4,4 milijona evrov, leto prej 3,3 milijona evrov, leta 2020 3,1 milijona evrov, leta 2019 2,6 milijona

evrov, leta 2018 pa 2,5 milijona evrov. Podatki za leto 2023 še niso dokončni, zato jih ne moremo navesti. Obseg vlaganj v gozdove v obliki gozdnogojitvenih in varstvenih del je sicer opredeljen z gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot, ki jih za vse gozdove pripravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Vsako leto si prizadevamo opraviti celoten obseg predpisanih del, ki jih predhodno uskladimo z ZGS. Potrebno je izpostaviti, da se v državnih gozdovih izvedejo praktično vsa vlaganja, predvidena po gozdnogospodarskih načrtih, medtem ko se jih v zasebnih gozdovih v povprečju ne izvede niti polovico.

SiDG od ustanovitve povečuje tudi vlaganja v gozdno infrastrukturo, rahel padec smo zabeležili le leta 2020. V letu 2022 smo izvedli skupaj za 3,8 milijona evrov vlaganj v gozdno infrastrukturo, leto pred tem 2,2 milijona evrov, leta 2020 2,1 milijona evrov, leta 2019 2,3 milijona evrov, leta 2018 pa 2,1 milijona evrov. Podatki za lansko leto še niso dokončni. Največje ovire, s katerimi se srečujemo, so dolgotrajni postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj ter vodovarstvene in naravovarstvene omejitve, ki nam preprečujejo vzpostavitev takšne odprtosti gozdov s cestami, kakršno poznajo v gozdarsko razvitejših državah.

Izpostaviti moramo še, da je SiDG v letu 2022, ko je ustvaril 92,5 milijona evrov prihodkov, celoten dobiček v višini 16,9 milijona evrov po odločitvi skupščine namenil za izplačilo edinemu družbeniku Republiki Sloveniji (nakazano v integralni proračun RS). Dodatno je SiDG v gozdni sklad, s katerim upravlja resorno ministrstvo in je med drugim namenjen tudi vlaganjem v lokalne ceste in izvajanje ukrepov Natura 2000 v zasebnih gozdovih, vplačal 16,9 milijona evrov. Poslovanje v lanskem letu je bilo podobno.

Nadalje velja poudariti, da so vsi navajani podatki o vlaganjih razvidni že iz letnih poročil, ki so javno dostopna; zavezanost družbe SiDG izpolnjevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja pa je tako rekoč zakonsko predpisana. Avtor nekorektno kritičnega pisma bralcev bi omenjeno zlahka sam našel.

Naj na koncu izrazimo začudenje nad tem, da se zdi avtorju pisma »puhlo in v veliki meri tudi ponižujoče«, da je glavni direktor SiDG v prispevku na TV Slovenija državljanom sporočil, da podjetje posluje uspešno in z visokim dobičkom. Vsem državljanom bi moralo biti v interesu, da podjetje SiDG, ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi posluje uspešno in dosega visok donos. Bistveno višji donos, kot ga je država beležila v času koncesij, pa je tudi najboljša potrditev smiselnosti ustanovitve SiDG ob zaključku koncesij sredi leta 2016.

Slovenski državni gozdovi d.o.o.

komisije ostajajo neznani ... Iz skromnosti ali zaradi odločitve? So izbrali strokovno, neodvisno in tako dalje? Gre za nadgradnjo priznanja menda za urbanistično zasnovo po sovjetskem vzoru načrtovanega in zgrajenega naselja za »socialce«? Iz železobetona in iz plošč, sestavljenih na gradbišču, toplotno, zvočno in hidro neizoliranega. Da je »klinker« zaradi neodpornosti na toplotne spremembe docela neprimeren za uporabo zunaj stavb, je splošno znano. A je bil poceni ... Zato so z njim obložene ploščadi razpadale od tlakovanja naprej in bodo do popolnega uničenja. In zato je drselo, drsi in tako bo do popolnega uničenja ali do zamenjave z drugo podlago. Te površine so v lasti MOL, a v popravilo ni vložila ničesar ... V lasti MOL so tudi zelenice (iz kakšne zemljine so?), grmovje in drevje. Košnjo, spravilo in odvoz listja in obrez desetletja dolgo organiziramo in plačujemo etažni lastniki ... Koše za odpadke ob zelenicah prazni komunala zelo redko, dnevno pa prostovoljke iz blokov ... Je izbor za naj blok nagrada za to? Videz soseske je neenoten že zaradi stavbe na ulici Majorja Lavriča 12. Raznolikost so kasneje povečali. Sprejemljivo je le število oziroma velikost zelenic. Žal so prav ob »naj bloku« najbednejše, za povrh pa še hortikulturno najrevnejše. Domnevno zato, ker je bilo to prepuščeno vseljenim, morda še posebej zaradi števila delovnih ljudi JNA in ljudske milice z družinami. Organiziranega pristopa oziroma skrbi ni bilo nikoli in ga ni. Na sicer primernih lokacijah je garažnih mest veliko premalo, pa še neurejena so. Vladajo nered, hudo nespoštovanje garažnega reda in celo dolgoletna divja privatizacija, celo s strani članov nadzornega odbora (NO) naj bloka. Tudi garaže so v lasti MOL ... Blok na Kunaverjevi ulici 7 in 9 je lahko le zgled docela neprimernega. Da v Ljubljani ni boljšega? O dobrem in enotnem zunanjem videzu bloka in neposredne okolice ni moč resno govoriti in tudi ne o odličnosti bivanja. Dostop gibalno oviranim osebam je v nadstropjih med dvigali praktično onemogočen, s spremstvom pa na vso moč otežen – od enajstih stanovanjskih etaž jih je namreč sedem brez dostopa do dvigal. Pa vendar naj bi bil po komisiji blok invalidom prijazen ... Dostopnost invalidom je celo kriterij pri izboru. Komisija je javnosti popolnoma neznana: po številu, spolu, imenih in priimkih, formalni izobrazbi, izkušnjah članov in drugem. Praktično po vsem. Izbor naj bil strokoven, samostojen in skladen s pogoji in kriteriji. A ni. Je pa v opreki z dejstvi, zdravo presojo, estetiko, moralo in poštenostjo. Odločitev anonimnežev da je strokovna? Moralna? So javnosti zato neznani? So odločali samostojno? Zakaj se skrivajo in jih prikrivajo? Kdo jih je opolnomočil? Koliko javnega denarja so porabili oziroma dobili za svoj izbor? Stanje so po preverbi pogojev za prijavo blokov menda preverili na terenu in ocenili prednosti in pomanjkljivosti ... Omenjam le domnevno nezakonite posege v zunanji videz bloka (popolnoma neenotna zaprtja balkonov, od nezaprtih do delno zaprtih, neozelenjeni balkoni, različni motorji klim na fasadi), hortikulturno neurejenost zelenic, razbito in od izgradnje dalje zelo nevarno teraso, betonsko ograjo terase in skrajno neprijaznost invalidom. Je komisija zato še vedno