Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga
Kaj je in kaj ni nasmeh živali?
Darwinov nasmeh je predstava v režiji francoske režiserke in igralke Muriel MayetteHoltz – danes, 20., in jutri, 21. januarja, je na sporedu v tržaškem gledališču Rossetti. Besedilo zanjo je napisala igralka Isabella Rossellini. V njej tudi odigra glavno
Predstava Darwinov nasmeh je projekt, ki združuje svet umetnosti s tistim znanosti. Isabella Rossellini je ob branju knjige Charlesa Darwina O izražanju čustev pri človeku in živalih spoznala, da je kontinuiteto med ljudmi in živalmi mogoče zaznati tudi v izražanju čustev in empatije, predvsem pa skozi igro. In ta ji je blizu. Tako nam bo na odru pokazala, tudi v precej komičnih situacijah – ki jih poznamo iz njenih kratkih filmov o spolnem življenju živali z naslovom Seduce me –, kako skozi igro razumeti skrivnostno naravo živali in njihovega čustvovanja. Rossellinijeva se bo spreminjala v mačke, pse, piščance, pave in Charlesa Darwina. Predstava, kot pravi igralka, ponuja priložnost za spoznavanje zapletenih znanstvenih teorij, tudi izven etologije, obenem pa ponudi zabavo in razmislek, kaj vse je lahko igralska umetnost.
Hči švedske igralke Ingrid Bergman in italijanskega režiserja Roberta Rossellinija je na Hunter Collegeu v New Yorku – v obdobju, ko se je za dlje časa umaknila od igre v filmih in teatru – končala magistrski študij o vedenju živali in ohranjanju živalskih vrst. Zdaj svojo ustvarjalnost preliva v kratke filme ter gledališke in filmske monologe o naravi. V njih združuje humor in radovednost na način, ki – tudi po mnenju kritike – omogoča edinstven dostop do velike skrivnosti obstoja.
»V času pandemije mi je, tako kot mnogim, ostajal čas. Zdelo se mi je najbolje, da ga porabim za razmislek. Razmislek o tem, kaj je tisto v moji strasti do gledališča in etologije, kar je najmočnejše. Eno zadovoljuje moje srce, drugo moje možgane. Zdelo se mi je smotrno, ja, tako pozno v življenju, da ju povežem v harmonijo. Ali karkoli že. Ravno v tistem času je bila v pariškem Musée d'Orsay na ogled čudovita razstava o Darwinovi teoriji evolucije in njenem vplivu na umetnost. Poglobljena. Vodstvo muzeja me je povabilo, naj pripravim 45-minutno oddajo, ta pa se je nato razvila v petinštiridesetminutni gledališki monolog – dialog. Izhajala sem iz Darwinovih del, posebej enega, kjer opisuje analogije med vedenjem živali in ljudi, vendar tudi iz nekaj moralnih vprašanj, ki se jim nisem hotel izogniti. Če obstaja povezava med nami in živalmi, ali to pomeni, da imajo živali občutke, misli in čustva – in če je tako – kako težko se je pripraviti do tega, da jih vseeno vsak dan jemo? In zakaj jih zapiramo v kletke?«
Lekciji o evoluciji in umetnosti
Kot pove že naslov, je izhodišče predstave Darwinov nasmeh poetično. Zakaj je nasmeh razumljiv v vseh delih sveta, medtem ko je preostali del sistema mimičnega izražanja, gestikuliranje, značilen le za posamične kulture? Kako se nasmehnejo živali? Se sploh lahko?
To so izhodišča za etološko razmišljanje Isabelle Rossellini, filmske, gledališke in televizijske igralke z mednarodno kariero, pa tudi novinarke, modela in prevajalke. Kdo drug se lahko bolje kot igralec/ igralka, ki se nenehno ukvarja z gestami, čustvi, univerzalnimi kodami za izražanje občutenj, potopi v dognanja znanosti, da bi bolje razumela vedenje živali in ljudi? Gledalcem ne ponuja samo veličastne lekcije o evoluciji, temveč tudi odlično lekcijo iz umetnosti gledališča in igre. ●
V naslednji številki Sobotne priloge, ki izide
27. januarja, bomo objavili daljši intervju z igralko.