Načrt za garaže pod ljubljansko tržnico naj se opusti

Na prvem programu TV Slovenija je bila 11. januarja ob 23. uri na sporedu oddaja Podoba podobe: Ljubljanska tržnica, garaža da ali ne? V dobro pripravljeni polurni oddaji s številnimi mnenji se seveda ni bilo mogoče poglobiti v problematiko tržnice na Vodnikovem trgu. Mnenja zagovornikov garaž pod tržnico (Rok Žnidaršič, urbanist MOL, in Angelo Žigon, direktor Elea iC, projektant garaž pod tržnico), neodločenih sogovornikov, potem odgovornih za presojo vplivov na kulturno dediščino Plečnikove tržnice in za morebitni izpis z Unescovega seznama svetovne dediščine (Marija Režek Kambič in dr. Tina Potočnik, ZVKDS, ter Špela Španzel, Ministrstvo za kulturo RS), arheologa s pojasnili o arheološki dediščini Vodnikovega trga (Martin Horvat, MGML) in preostalih, ki pa so garažnemu projektu nasprotovali, so se seveda razlikovala, kar je bil tudi namen oddaje.

Verjetno je bil namen tudi, da si gledalec sam ustvari svoje mnenje, saj jasno izraženega stališča o naslovnem vprašanju ob izteku oddaje ni bilo, zato želim podati komentar na izrečene nepravilnosti.

Če povzamem: Rok Žnidaršič je dejal, da si težko predstavlja umestitev Plečnikovega odprtega prostora na Unescov seznam, če bi bila vsa nabrežja zaparkirana. Povedal je, da je zanj tržnica najpomembnejši projekt, ki ga je »podedoval«, da sedanje stanje Plečnikove tržnice razume kot orodje za njeno očiščenje in vrnitev v prvotni pomen njene funkcije in vitalnosti, da bodo Plečnikove lope spet namenjene pokriti tržnici, ne pa gostilnam. Lope so se postopoma preoblikovale v nekaj drugega, kar ni več tržnica, kar MOL vidi kot največji problem.

Res je, Plečnikove arkade so napolnili gostinski lokali, na odprto tržnico se je preselila prodajna aktivnost s tržaškega Ponte Rossa z dvomljivimi »originalnimi« proizvodi neznanega porekla, ki ga preganja evropska zakonodaja, s prodajalci večinoma iz nekdanjih južnih republik Jugoslavije. Toda javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnica zaračuna tržni prostor za dejavnost tržnice, gostiln in preseljeno aktivnost s Ponte Rossa ... Plečnikovo tržnico bi brez dvoma lahko očistili in ji vrnili prvotni pomen.

Rok Žnidaršič je tudi povedal, da bodo zgrajene podzemne kapacitete pod tržnico namenjene predvsem servisni dejavnosti, ki promovira domačo pridelavo hrane, da je MOL opravil analizo, iz katere je razvidno, da je tržnica ob sobotah najbolj zaželen prostor v mestu, ko so zaparkirani vsi trgi, polne vse garažne hiše, kjer parkirajo predvsem prodajalci na tržnici, ki nimajo kam s svojimi vozili. Ne vem, kakšne analize so bile opravljene, a dejstvo je, da trgov in garažne hiše niso zaparkirali prodajalci tržnice. Če bi se Rok Žnidaršič potrudil na tržnico in povprašal, bi mu prodajalci povedali, da zjutraj pripeljejo s kombiji na tržnico svoje pridelke in nato odpeljejo vozila domov, kjer jih potrebujejo čez dan, popoldne, po zaključku prodaje, pa se s kombiji vrnejo in odpeljejo neprodano. Parkirišča v podzemlju bi bila finančno breme, ki si ga prodajalci okoliških kmetij po vsej verjetnosti ne bodo mogli privoščiti, o čemer pa v MOL ne razmišljajo.

Rok Žnidaršič projekta za garaže pod tržnico ni samo »podedoval«. Bil je aktivno soudeležen pri projektu Mesarski most, prve etape podzemnih garaž. Pozna razpoke na stebrih Plečnikovih arkad, na tlaku in v kletnih prostorih, ki jih je povzročila gradnja Mesarskega mostu, pozna tudi razpoke na stropu semeniške knjižnice.

Malo verjetna je tudi trditev Angela Žigona, direktorja Elea iC, »da z garažami pod tržnico ne bo nobenega negativnega vpliva«, kar naj bi računsko dokazali. Prepričani so, da se to ne bo zgodilo, ker se tudi drugje ni. Podtalnica ni problem, »ker garaže segajo do trdnih tal in tvorijo nepropusten jez«.

Kako je mogoče, da gospod Žigon ne ve, zakaj so garaže pod Trgom republike samo v enem podzemnem nivoju, a so kljub temu povzročile poškodbe uršulinskih zgradb? Ne ve, da je uršulinska cerkev zgrajena na lesenih pilotih, ki ob spremembi nivoja podzemnih voda trohnijo. Cerkev je talnica poškodovala in poškodbe se bodo kljub delni sanaciji nadaljevale. In kako je s sanacijo Filharmonije? Ali o vsem tem gospod Žigon res ničesar ne ve? Moral bi vedeti, da podtalnice izpod grajskega hriba ni mogoče ustaviti, voda vedno najde svojo nepredvidljivo pot. In ker garažna hiša, kot je povedal, tvori neprebojni jez, bo talnica nekontrolirano preusmerila svojo pot proti najpomembnejšim zgradbam ne samo Ljubljane, temveč Republike Slovenije.

Gospod Žigon je v oddaji tudi povedal, da »imajo vsa dovoljenja«, torej tudi kulturnovarstveno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ne razumem, zakaj sedaj polemika Marije Režek Kambič in dr. Tine Potočnik, obeh iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, o presoji vplivov na dediščino, če je zavod že izdal dovoljenje za gradnjo garaž pod tržnico, kot zatrjuje gospod Žigon.

Opozarjam tudi na izredno arhivsko dokumentacijo Krekovega in Vodnikovega trga in da Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) ni ničesar ukrenil že pri projektu kanalizacije, ki bi uničila barbakan in ostaline Kloštrskih vrat ter cerkve Marijinega vnebovzetja, na kar sva s kolegom Kerševanom opozorila še pred arheološkimi raziskavami v letu 2009 – uspelo nama je doseči umik kanalizacije.

Nerazumljivo pa je, da je ljubljanska območna enota ZVKDS na zahtevo Mestne občine Ljubljana (MOL) ministrstvu za kulturo izdala številna kulturnovarstvena soglasja, če ta niso bila po volji MOL. Ljubljanska območna enota ZVKDS ni neodvisna institucija.

V proračunu za leto 2023 je MOL podjetju Elea iC namenil 674.000 evrov za študijo HIA (Heritage Impact Assessments), ki presoja vpliv načrtovanega gradbenega posega z garažami na svetovno dediščino. Ali ne bi bilo ceneje poklicati v Ljubljano komisije Unesca, da se seznani z dejanskim stanjem na licu mesta in se pogovori tudi s strankami, ki nasprotujejo gradnji podzemnih garaž v skladu z aarhuško konvencijo?

Do sedaj je MOL skupaj s plačilom zgornjega zneska po javno dostopnih podatkih za projekt za garaže pod tržnico plačal več kot 4.200.000 evrov davkoplačevalskega denarja, kar bi zadostovalo za 274 parkirnih mest v garaži v grajskem hribu, če jo primerjamo s ceno, ki jo je plačala občina Salzburg za parkirišča v svojem grajskem hribu. V zadnjem sporočilu naj bi bilo v garaži pod osrednjo ljubljansko tržnico 264 parkirnih mest za osebna vozila in 33 parkirnih mest za dostavna vozila.

V televizijski oddaji ni bilo razprave o odstranitvi drevja na tržnični ploščadi, vprašljiv pa je prikaz nove vegetacije na načrtu, ki ga je v oddaji posredovalo podjetje Elea iC, saj vsako drevo potrebuje 12 kubičnih metrov zemlje, kakor nam je pred časom povedal Rok Žnidaršič.

Dodajam apel ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Garaže pod tržnico niso potrebne, potrebna pa je prenova tržnice. Naš župan Zoran Janković je dejal, da bistvo projekta ni gradnja parkirne hiše, ampak prenova tržnice, da bi lahko živela naprej (Dnevnik, 29. marec 2023). Že pred sedmimi leti sva s kolegom Kerševanom po zgledu prenove tržnice brez garaž v Östermalmu, ekskluzivnem predelu Stockholma, izdelala idejni načrt za prenovo tržnice na Vodnikovem trgu in zaprosila, da predlog predstaviva javnosti. Odgovora nisva dobila. Predlagava, da se načrt za garaže pod tržnico opusti kljub do sedaj porabljenemu davkoplačevalskemu denarju in s tem tudi vse komplikacije, navedene v TV-oddaji Ljubljanska tržnica, garaža ali ne?, MOL pa naj razpiše natečaj za obnovo tržnice brez garaž, s prenovo Mahrove hiše na Krekovem trgu in pod zemljiščem nekdanjega frančiškanskega vrta med samostanom in obzidjem, v posesti frančiškanov vse od leta 1695, kjer ne pričakujemo arheoloških najdb.

Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana