Pogovoriti se moramo o Donaldu

Po veliki prevladi Donalda Trumpa v republikanski Iowi se mnogi Američani počutijo kot Tilda Swinton v filmu Pogovoriti se moramo o Kevinu v vlogi matere mladeniča, s katerim je bilo že od rojstva nekaj srhljivo narobe. Polovici volivcev gredo lasje pokonci ob ponovnem vstajenju prejšnjega republikanskega predsednika, za katerega so mislili, da so ga že potolkli, a resnični svetovni demoni so drugje. Čas je za končanje nevarne politične naivnosti Zahoda. V sodobnih ZDA razdvajajo celo besede kot kaukus, predvolilna zborovanja, ki so v prvem odločanju o predsedniških kandidatih volilnega leta Trumpu podelila več kot polovico republikanskih glasov Iowe. Kaukus po navedbah zgodovinarjev izvira iz besede za posvetovanje prvotnih prebivalcev iz ljudstva Algonquian, danes pa so tudi ti del ameriškega ideološkega spora. Sorodno pleme Wampanoag je pozimi 1620–21 pred lakoto in smrtjo rešilo evropske puritance in eni se njihove skupne pojedine – in skupne obrambe pred drugimi plemeni – spominjajo z zahvalnim dnevom. Drugi opozarjajo na kasnejšo žalostno usodo »ljudstva prve luči« zaradi spopadov z novimi valovi priseljencev.

Danes je v ozadje potisnjena tudi pogodba s puritanske ladje ladje Mayflower o demokratični vladi, ki jo zgodovinarji vidijo kot prvo ameriško ustavo, mnogi pa celo tisto pravo iz leta 1787 obtožujejo zaščite suženjstva. Tako kritičen pogled na ameriško zgodovino, ki je prej veljala za biser razsvetljenske dediščine za svobodo človeka, na vrh sodobnih najbolj osovraženih osebnosti postavlja Donalda Trumpa. Vse bolj se mu obeta ponovno republikansko predsedniško imenovanje. S tem se približuje vnovičen spopad za Belo hišo med njim in demokratskim naslednikom Joejem Bidnom. Nešteti privrženci slednjega se bojijo konca sveta. Skrajni čas je za uvrstitev ameriških sovraštev v resnične nevarne kontekste tega sveta, ki se dogajajo izven zahodnih demokracij.

Zgodovina pozna primere zmage diktatorjev na volitvah: poleg Hitlerja pride na misel vrsta današnjih avtokratov. Trump pa je že vladal ZDA. Sistem checks and balances, zavor in ravnotežij, je takrat dobro uravnaval njegove najslabše instinkte. Demokrati se bojijo, da bo v drugem mandatu nevarnejši, a sami za nobeno ceno nočejo predati oblasti. Polovica volivcev jih obtožuje dvomljivih prijemov proti Trumpu, od preiskave sodelovanja z ruskim spodkopavanjem volitev iz leta 2016 naprej, ki se je izkazala za izmišljotino njegove tedanje demokratske tekmice Hillary Clinton. Njegov telefonski pogovor z ukrajinskim predsednikom Zelenskim iz leta 2019, zaradi katerega so proti njemu sprožili prvo ustavno tožbo, je ob vse številčnejših dokazih dvomljivih dobičkov Hunterja Bidna v tej državi viden v drugi luči. Vsaj za republikance, ki so začeli preiskavo o morebitnem odpoklicu Joeja Bidna.

O Trumpu, ki so mu v štirih procesih nabili 91 obtožnic, se je nedavno poskušal pogovoriti tudi

Hillary Clinton, ki je Trumpove privržence označila za »obžalovanja vredne«. Ti naj bi se oprijemali biblij, piva in pušk: »Ali lahko odrastemo in si prisluhnemo?« Naloga je težka, saj obe strani dobro poznata zadovoljstvo ob kritiziranju drugih.

V času kaukusov iz Iowe je v javnost pricurljalo poročilo nemškega obrambnega ministrstva o morebitni eskalaciji vojne v Ukrajini v tretjo svetovno vojno in ukrajinski predsednik Zelenski je Švico zaprosil za mirovno posredovanje.

Na vzhodu Evrope se dogaja tisto, česar so se opazovalci bali ob vsaki odločitvi demokratske Bele hiše, da Kijevu ne pošlje dovolj ofenzivnega orožja. Misel na tretjo svetovno vojno je neznosna, a se nekatere severnoevropske države že pripravljajo nanjo. Zahod je dopustil kršenje načela ozemeljske nedotakljivosti in ni razloga, zakaj bi se svetovne avtokracije ustavile. Rusija je ponudbo nekdanjega predsednika Baracka Obame, Bidna in Hillary Clinton za resetiranje meddržavnih odnosov izkoristila za aneksijo Krima in kasneje nadaljevala z napadom na vso Ukrajino. Zapleta se na Bližnjem vzhodu, Kitajska se zavzema za združitev s Tajvanom.

Ameriški predsedniki, ki so sledili Billu Clintonu, so še posebej napačno presojali azijsko velikanko, Biden pa se je s pomikom na skrajno levico za prejšnje ameriške razmere spustil še v tvegane spremembe gospodarske politike, pri kakršnih je spodletelo že Nemčiji. Evropska gospodarska velesila se pogreza v recesijo, ki je ZDA še prihranjena, a po predsednik uprave JPMorgan Jamie kritikah z desne zaposlovanje in Dimon. Eden največjih finančnih rast – ter dolgove – poganja »sociumov sveta si je za nastop v poalno-industrijski kompleks«. Zahod govorni oddaji Squawk Box CNBC nujno potrebuje soočenje različnih izbral švicarski Davos. »Želim si, da gospodarskih idej, tudi zato, ker so bi demokrati razmišljali bolj previdogodki po zadnjih predsedniških dno, ko govorijo o gibanju Maga,« volitvah pokazali pripravljenost je kritiziral demoniziranje Trumpona nasilje v ameriški družbi. Morvega gibanja Naredimo Ameriko spet da tudi zaradi zatiranja razprave veliko. Po njegovem prepričanju o dvomljivih volilnih prijemih iz ljudje Trumpa ne volijo zaradi nječasa pandemije? Celo vdor Trugovih družinskih vrednot, ampak mpovih privržencev v kongres 6. ker je imel »nekako prav« o vrsti pojanuarja 2021 ni tako črno-bel, da membnih vprašanj. Dimon je naštel bi opravičeval zavračanje razprav. Nato, priseljevanje, gospodarsko Republikanski predstavnik iz Lourast, davčno reformo in nekatere isiane Clay Higgins verjame, da je vidike zunanje politike, zlasti tiste v protestnike v kongres spremljalo povezavi s Kitajsko. najmanj dvesto v Trumpove privr

Eden najmogočnejših finančžence preoblečenih agentov zvenikov sveta je spomnil na besede * znega preiskovalnega urada FBI.

Razprava je nujna, saj po nemških domnevah Putin naslednje korake načrtuje prav med morebitnimi nemiri po morebitni zmagi Donalda Trumpa. Vodilni demokratski predsedniški kandidat Biden pa še naprej predvolilno kampanjo utemeljuje na Trumpu kot grožnji ameriški demokraciji. V svojem prvem letošnjem predvolilnem govoru je boj proti Trumpu izenačil z najsvetejšim bojem za ameriško neodvisnost. Polovici volivcev se zdi ta zamisel povsem logična. Za drugo polovico pomeni zavajanje, ki bi eliti omogočilo obstanek na oblasti.

So se tudi v Washingtonovih časih prepirali na življenje in smrt? Ko se je z Mount Vernona odpravil v tedanjo začasno prestolnico New York, so ga sprejeli z ognjemetom. Ob koncu drugega mandata pa je bil tako nepriljubljen, da je predstavniški dom zavrnil polurno prekinitev zasedanja zaradi čestitk za njegov rojstni dan. A je kljub pomoči Francije ameriški neodvisnosti veljalo, da Ameriko od sveta in sovražnikov ločita oceana. Ob današnjih nevarnostih za ZDA in Zahod pa sta oba videti kot mlaki. Pri tem pa demokratsko zavzemanje za domače revolucije že vpliva na vojaško pripravljenost. Upokojeni brigadni general Kevin Ryan se boji, da bo Putin v zahodni nepripravljenosti videl spodbudo za nove napade, morda naslednjič na kakšno od članic Nata.

Pogovarjati bi se morala tudi Evropa, ki prav tako vztraja na nasprotnih barikadah. A je Nemčija trgovala s številnimi diktatorji, dokler je ni Kitajska – domnevno s krajo intelektualne lastnine, ki so ji vsi gledali skozi prste – prehitela pri proizvodnji električnih avtomobilov. Tudi v osrednji evropski državi vrvi od prepirov zaradi gospodarstva, priseljevanja in političnih skrajnosti, že prej so zavlačevali s povečanjem sredstev za obrambo. Morali bi se zavedati, da prazen prostor v svetu ne ostane nezapolnjen in da se razkolov v demokratičnih državah najbolj veselijo nasprotniki svobode.

Včasih pogovor ne pomaga več, potrebna so dejanja. Je bil Kevin tako krut, ker ga mama Eva Khatchadourian (Tilda Swinton) nikoli ni marala ali ker se družina ni pravočasno soočila z njim? Film ne ponuja receptov. Življenje tudi ne. ●

RENATA SALECL

Polovici volivcev gredo lasje pokonci ob ponovnem vstajenju prejšnjega

republikanskega predsednika, za katerega

so mislili, da so ga že potolkli, a resnični svetovni

demoni so drugje.