Pomen neke sodbe

Meddržavno sodišče v Haagu, vodilna svetovna pravosodna institucija, je pretekli petek objavilo svojo odločitev, da dejanja Izraela v Gazi »verjetno« lahko pomenijo genocid. Zaradi »resne nevarnosti, da se bodo katastrofalne humanitarne razmere še poslabšale, preden bo sodišče izdalo končno sodbo«, je odredilo več nujnih, začasnih ukrepov za zaščito palestinskega prebivalstva. ICJ ni odločil tistega, kar je za večino mednarodne javnosti, ki gleda sistematično ubijanje v Palestini, esencialno – to je prekinitev ognja oziroma premirje. To je bilo iluzorno pričakovati.

In vendar gre za odločitev, ki je ni mogoče ignorirati. Haaško sodišče je pritrdilo argumentom Južne Afrike in zavrglo razlage izraelske obrambe; od osmih predlaganih je sprejelo šest ukrepov uradne Pretorije. Država, ki je po grozotah holokavsta nastala zaradi zaščite judovskega ljudstva, je postala predmet verodostojnih trditev, da krši konvencijo o genocidu – to isto, ki je bila po drugi svetovni vojni sprejeta z namenom preprečevanja ponovitve genocidov, kakršen je bil judovski holokavst. Sedemnajstčlanski senat je dozdajšnje retorično razpravljanje o »genocidu« preusmeril na faktično, pravno raven. Početje Izraela bo odslej pod povečanim pravnim in političnim nadzorom.

Sodišče je prepoznalo kredibilnost ugotovitev v tožbi o pravicah Palestincev, ki jih je treba zaščititi pred genocidnimi dejanji. »Sodišče se dobro zaveda razsežnosti človeške tragedije, ki se dogaja v regiji, in je globoko zaskrbljeno zaradi nenehnih izgub življenj in človeškega trpljenja,« je povedala njegova predsednica. Čeprav je govorica Joan Donoghue zvenela zmerno, je bilo sporočilo jasno. V svetu geopolitike in razpadanja mednarodnih institucij je poudarek, da je pravo nad močjo in silo, močna gesta. Je znak, da je treba mednarodno pravo vzeti resno, ker tudi tisti, za katerimi stojijo zavezniki z velikanskim vojaškim, političnim in diplomatskim potencialom, odgovarjajo za zločine.

Za ekspertizo smo prosili profesorja mednarodnega prava Danila Türka, nekdanjega predsednika republike in visokega uradnika Združenih narodov. »Branje sklepa (Order) sodišča pokaže precej jasno sliko. Sodišče je ocenilo (paragrafa 31 in 32), da ima zadostno pristojnost za obravnavo primera, in je zavrnilo zahtevo Izraela, da se razglasi za nepristojno. To je pomembno: sodišče si je zadalo nalogo, da problem genocida nad Palestinci obravnava z vso pravosodno temeljitostjo, ki jo zahteva sodni postopek.«

»Sodišče je sprejelo tudi zahteve Južne Afrike glede začasnih ukrepov – v svoji formulaciji (paragraf 78). Genocid je dejanje, ki traja, ne zgodi se v enem samem dogodku, in sodišče se bo k problemu vračalo z nadaljnjimi zahtevki (paragrafi 79–81). Naposled je sodišče odredilo, da mora Izrael v enem mesecu, to je konec februarja, poročati o ukrepih, ki jih bo sprejel za izvršitev tega sodnega sklepa (paragraf 82). Ta določba je pomembna, ker bo na ta način sodišče ohranilo stalen vpogled v dogajanje,« je komentiral Türk za Sobotno prilogo.

Pomen odločitve, sprejete v Haagu, je dodatno podkrepilo dejstvo, da jo je sprejel nepristranski senat. Obstajale so špekulacije, da bi se lahko kateri od sodnikov odločal glede na uradno politiko svoje države. Dvomi so se nanašali na predsednico sodišča, Američanko in bivšo pravno svetovalko State Departmenta. Toda mednarodni tribunal 17 sodnikov je sprejel odločitev skoraj soglasno in odredil, da mora Izrael narediti vse, kar je v njegovi moči, da prepreči dejanja genocida, zatreti neposredno in javno spodbujanje h genocidu in zagotoviti takojšnjo, učinkovito humanitarno pomoč Palestincem v Gazi.

Večino ukrepov je podprlo petnajst oziroma šestnajst sodnikov, vključno z ameriško sodnico in nemškim sodnikom, za dva začasna ukrepa je glasoval celo ad hoc sodnik, ki ga je imenoval Izrael. Aharon Barak, 87-letni preživelec holokavsta, je očitno menil, da obstaja dovolj znakov, da bi vsaj nekatera domnevna dejanja lahko pomenila genocid. Izraelski argumenti, češ da izvaja le samoobrambo, so prepričali ugandsko sodnico, Julia Sebutinde je bila edina, ki se je izrekla proti vsem ukrepom.

Medtem ko so bile oči svetovne javnosti uprte v najvišje sodišče Združenih narodov, so se takoj pojavili cinični komentarji. Združene države so posmehljivo pripomnile, »da sodišče ni ugotovilo genocida ali pozvalo k prekinitvi ognja«. Premier Benjamin Netanjahu je odločitev zavrnil in sodni primer označil za »nezaslišan«, eden njegovih ministrov je rekel, da je sodišče sámo »antisemitsko«. Obenem je Izrael izkoristil domnevno udeležbo nekaj uslužbencev agencije UNRWA in prekinitev njenega financiranja za preusmeritev pozornosti od genocida. Že dolgo si prizadeva, da bi eliminiral agencijo Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, ki jim zagotavlja dobesedno vse, od cepljenja do izobraževanja.

Ampak odločitev sodišča kaže osamljenost Izraela in njegove glavne zaveznice. Izrek sodbe je blamaža za državo, ki se ima za voditeljico »svobodnega sveta« in je ves čas zavračala južnoafriške obtožbe genocida kot »neutemeljene«, ker da odvračajo pozornost od humanitarnih razmer v Gazi. Večina držav članic ZN ima judovsko državo za okupacijsko silo, ZDA lahko zdaj analizirajo svojo vlogo v vojaški ofenzivi, z vztrajanjem pri podpori Izraela se bodo še bolj oddaljile od številnih vlad po svetu, predvsem svetovnega juga.

Sodišče pa ni sprejelo najmočnejšega ukrepa, zahtevalo tistega, česar brez resolucije varnostnega sveta ZN ne more uveljaviti, namreč prekinitve vojaške operacije. Danilo Türk postavlja odločitev sodišča v kontekst iskanja dogovora o »neke vrste sporazumu« med Izraelom in Hamasom; o prekinitvi ognja in izpustitvi nekaterih od več kot sto talcev, za kar je predsednik Joe Biden angažiral direktorja Cie Williama Burnsa, potekajo pogajanja v Parizu ob udeležbi ameriških, egiptovskih in katarskih predstavnikov. Zaradi protislovij na vsaki od obeh front je kompromis težaven in trenutno nemogoč.

Potem ko je sodišče Izraelu naložilo, naj sprejme začasne ukrepe za preprečitev genocida, si nekatere države prizadevajo za izvršitev sodbe. Alžirija, ki je nestalna članica varnostnega sveta, je najpomembnejši organ svetovne organizacije pozvala k uresničitvi odredbe Meddržavnega sodišča, razprava o tem je potekala v sredo. Na zasedanju o Bližnjem vzhodu je slovenski predstavnik podprl odločitev ICJ in izrazil podporo UNRWA. Türk komentira: »Pritisk, kanaliziran skozi varnostni svet in morebiti tudi skozi generalno skupščino, se bo gotovo nadaljeval. Tudi v ZDA je čedalje več nezadovoljstva s početjem Izraela, kar bo imelo svoj vpliv v volilnem letu.«

»Sklepno lahko rečem tole: Doslej so organi mednarodne skupnosti genocide obsojali ex post facto, pred tem pa so se izogibali obravnavi. Najbolj kričeč primer je bil genocid v Ruandi, pa tudi genocid v Bosni in Hercegovini je bil obravnavan ex post facto. Vendar konvencija iz leta 1948 govori o ' preprečevanju in kaznovanju' zločina genocida. Tokratna obravnava, ki jo je sprožila Južna Afrika, je nekaj novega. Je preizkus etičnosti in zrelosti mednarodnih institucij in mednarodne skupnosti in seveda tudi resnosti tistega, kar se precej hipokritično označuje za 'liberalni, na pravilih utemeljen mednarodni red'.«

Pravne in geopolitične implikacije južnoafriškega primera in odločitve haaškega sodišča so velikanske. Ob pravni analizi pa je zelo pomembno tudi dejstvo, kdo je tožbo na svetovnem sodišču dejansko sprožil. Afriška država z dolgo zgodovino apartheida se najlažje identificira s palestinsko stvarjo, toda za odločitev te vrste in poseg na najvišjo raven mednarodne politike je potrebna predvsem hrabrost. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je po objavi sodbe izjavil: »Nekateri so nam rekli, da bi se morali ukvarjati s svojimi zadevami in se ne vmešavati v zadeve drugih držav – in vendar je to v veliki meri naša naloga kot ljudi, ki predobro poznajo bolečino razlastitve, diskriminacije in nasilja, ki ga sponzorira država.«

Lepo je videti, da je kje še kaka država, ki ni tiho in je ni strah zagovarjati svojega prepričanja. ●

Pravne in geopolitične implikacije odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu so velikanske.