Umetna inteligenca ni bližnjica do znanja

Delo, 27. januarja

Prof. dr. Kačič je izreden mislec in rektor, tudi spoštovani kolega, a njegovemu prispevku pod zgornjim naslovom v Sobotni prilogi 27. januarja velja dodati nekaj misli.

Ali bi za računalniški šah rekli, da igra bolje kot ljudje? Ali pomaga pri učenju in osvajanju višjega nivoja igralcem šaha pri njih doma? Podobno modeli GPT-jev, ko so povzeli znanje milijard ljudi s celotnega spleta v svoje umetne možgane (od tod ime umetna ali strojna inteligenca) in na povprečno vprašanje odgovorijo bolje kot kateri koli človek. Znanje, ki ga imajo, presega ne samo znanje katerega koli človeka, presega tudi znanje katerega koli drugega programa. Daleč presega! Ljudje pa smo vseeno pametnejši, imamo pravo inteligenco, semantiko in smo na svojem področju boljši od GPT-jev. Ocena zavesti GPT-jev je nekje na oceni 2, pri čemer je 6 pozitivno, torej ostajajo orodja in niso informacijska bitja. A prejšnji programi dosežejo le oceno 1, torej je vseeno prišlo do izjemnega napredka. Kdo od nas zna v nekaj sekundah napisati pesmico o čemerkoli, kdo od nas zna uspešno opraviti praktično vse preizkuse znanja, od medicine do poslovodenja? Kdo od nas zna v nekaj sekundah sprogramirati nalogo z izpita, s katero se študenti mučijo pol ure?

Trditi, da niso omenjeni programi nič posebnega zaradi pomanjkanja najboljših človeških lastnosti, je podobno kot trditi za letalo, da ni nič posebnega, ker nima zavesti. Bi kdo poskusil s konjem priti živ in zdrav v Ameriko?

Intelektualni preskok umetne inteligence je ključen za dvig človeške inteligence na nivoju posameznika in na nivoju človeštva. S temi orodji smo sposobni reševati bistveno težje probleme kot prej, zato so GPT-ji največji dosežek človeške civilizacije v nekaj letih ali celo desetletjih. To se odraža tudi pri učenju – s temi orodji je učenje bistveno hitrejše, saj se obnašajo kot privatni učitelji.

Pomembna je še ena ugotovitev: ker se je z GPT-ji dvignil nivo človeka in človeštva, se je s tem povečala količina znanja, ki naj bi ga učenec usvojil v osnovni šoli in fakulteti. S temi orodji se lahko učimo hitreje in več z manj napora. Hkrati pa se moramo učiti drugače, podobno kot potujemo z avtomobili drugače kot peš. Težjih problemov se bistveno uspešneje lotimo z GPT-ji kot sami zase, zato se moramo učiti tekoče uporabljati ta orodja, kot se moramo vsi naučiti voziti. Potem bomo prišli dlje hitreje, bolj varno in udobno. Zato se mora pouk reorganizirati od osnovne šole do doktorata.

Se pa globoko strinjam z dr. Kačičem, da je strah glede umetne inteligence votel, okrog ga pa nič ni. dr. Matjaž Gams,

Lukovica pri Brezovici