Rekordno malo rojstev, brez priseljencev ne bo šlo

Delo, 27. januarja

Kar trije uvodni članki v Delu 27. januarja opozarjajo na rekordno nizko rodnost in njene posledice. Pa to ni prav nič pretirano, prenizka rodnost je velik problem ne samo za nas kot majhno državo in majhen narod, temveč je tudi velik evropski problem. Govori se o starajoči se Evropi. Vendar pa ga priseljevanje ne bo rešilo, saj ne gre samo za problem števila, gre za strukturni problem. Nobeni priseljenci namreč ne bodo ne Slovenije ne Evrope naredili za deželo prihodnosti, saj za to potrebuješ optimizem lastne mladine. Še preostanek kreativne mladine bo odšel tja, kjer bo našel kreativne vrstnike, Evropa pa se bo starala – če se ne bo takoj začela ukvarjati z odpravljanjem pesimizma in brezizhodnosti za mlado generacijo.

Otroci ne rastejo na drevju, potrebna sta dva odrasla, ki ju zaplodita, za to, da se odločita za otroke, pa potrebujeta sredstva za preživljanje, torej zanesljiv dohodek iz dela, stanovanje in druge pogoje za življenje. Za mlada človeka, ki teh perspektiv nimata, bo nosečnost nezaželena, visoko bo kotirala zanesljiva kontracepcija, iz socialne stiske se bodo zatekali k zasilnemu izhodu z abortusom. Eksistenčna negotovost poraja tudi to, da se mnogi pari omejujejo na enega otroka. Brez sprememb v perspektivah mladih ne bo poti do povečanja rodnosti.

Pa še potem bo ostal problem zmanjšanja plodnosti. Plodnost moških se je drastično zmanjšala, odkar je lov za profitom naše okolje zasul s kemičnimi sredstvi in dodatki, torej snovmi, ki so kemično sorodne ženskemu hormonu; ker pa je osnova kontracepcijskih tablet ženski hormon, so ti kemični sorodniki ženskega hormona zagotovo hormonski motilec tudi za žensko plodnost. Brez sanacije okolja torej ne bo šlo. Zajeti bo morala tudi druge hormonske motilce; npr. za sredstvo, s katerim škropijo pšenico, da ji znižajo bilke, je ugotovljeno, da moti plodnost konj. Strokovna uganka pa je tudi, zakaj se je po covidni pandemiji povsod zmanjšala plodnost.

Starajoča se družba je tudi psihološki problem: posameznik ima vse manj svojcev, ni rojstev, ki bi odtehtala izgube s smrtjo. Nobeno priseljevanje ne more nadomestiti komunikacije s svojci.

Prav tako nobeno priseljevanje ne more dati cele vrste vitalnih poklicev, od učnega kadra naprej. Z mnogo napora lahko le zakrpa luknjo v številu prebivalcev in davkoplačevalcev, to pa je žal premalo.

Problem je preveč resen, da bi ga prepustili demagogom, za katere so skovali lepo zvenečo puhlico »populizem«. Dvanajsta ura že bije.

Božidar Debenjak,

Ljubljana