Matevž Frangež Sanator

Mariborčan, pravnik, dvakrat poslanec, dvakrat državni sekretar, član mariborskega mestnega sveta, pred dobrim desetletjem neuspešni kandidat za mariborskega župana.

GENSEK

Funkcijo generalnega sekretarja socialnih demokratov je prevzel v trenutku, ko je stranka treščila ob javnomnenjsko dno.

STRATEG

Med letoma 2019 in 2022 se je v poslanski skupini SD ukvarjal, kot piše v njegovi biografiji, s strateškim komuniciranjem.

Stranka s častitljivo tradicijo se je znašla na robu. Nenavadno petljanje strankarskega funkcionarja v državne posle je zamajalo javno podobo socialnih demokratov. Klemen Žibert, oktobra 2022 izvoljeni generalni sekretar SD, je ob politični polomiji, povezani z nakupom stavbe na Litijski cesti, namenjene sodstvu, odstopil. Ko je Žibert leta 2022 v ekipi Tanje Fajon prevzel sekretarsko funkcijo, je za cilj postavil, da gre stranka na naslednje volitve nezadolžena. Ko odhaja, je stranka pred političnim bankrotom. Matevž Frangež, sicer državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, je na začetku iztekajočega se tedna prevzel posle vršilca dolžnosti generalnega sekretarja stranke.

Naloga? Ne bo enostavna. Sanacija javnomnenjske podobe stranke je morda celo lažji del posla. Če naj bi se socialni demokrati v prihodnosti izogibali čerem, na katere so nasedli v Štepanjskem naselju, kjer stoji sodstvu namenjena utrujena stavba, bo morala stranka skozi samorefleksijo, svoje pa bo morala prispevati tudi k spreminjanju političnih običajev. Del težav, s katerimi se bode SD, je namreč povezan s političnimi običaji, nepisanimi pravili, ki niso nujno pravno korektna, ki niso skladna z idejami, zapisanimi v ustavi.

Ima Frangež, letnik 1978, dovolj talentov, znanja, potrpežljivosti in zaveznikov, da bi socialni demokrati lahko sodelovali pri »očiščenju in pomlajenju« slovenskega političnega prizorišča? Dva mandata je bil poslanec. Med letoma 2008 in 2011 je bil del vladajoče koalicije, ki jo je vodil Borut Pahor. Leta 2008, ko je SD na volitvah v državnem povprečju vknjižila več kot 30 odstotkov, je bil Frangež v Mariboru deželen 32-odstotne podpore. Leta 2011 je bil še enkrat izvoljen za poslanca. Med letoma 2011 in 2014 je bil nekaj časa v opoziciji, potem spet del vladajoče koalicije.

Frangež je kilometrino pred poslansko službo nabiral v mariborskem mestnem svetu. V letih, ko je bil državni poslanec, je bil tudi predsednik mariborskega odbora socialnih demokratov. Po izobrazbi je pravnik z diplomo mariborske pravne fakultete in bi mu morale biti osnove nacionalne državne ureditve bolj jasne, kot so bile predhodniku. Ko je bil prvič poslanec, je kazalo, da se bo politična kultura, ki je v središče političnega življenja postavljala lik strankarskega generalnega sekretarja, spremenila. Koordinacija strankarskih generalnih sekretarjev po letu 2008 nekaj časa ni obstajala. Po letu 2011 pa je zamisel, naj se strankarski ljudje ukvarjajo s stranko, državni funkcionarji pa z državo, ugasnila.

Pred dobrim desetletjem se je Frangež kot prvi med mariborskimi socialnimi demokrati potegoval za županski položaj, vendar je na nadomestnih volitvah marca 2013 zaostal za kandidatom Andrejem Fištravcem. Ta je v prvem krogu zbral nekaj več kot 50 odstotkov glasov, Frangežu pa je v obdobju, ko je Maribor iskal naslednika župana Franca Kanglerja, podporo namenila četrtina volilnega telesa. Pač, Fištravec je imel leta 2013 v javnosti status osebe, ki je podpirala vstajniško gibanje, ter osebe, ki lahko prekine z domačijskim poslovanjem župana Kanglerja.

Ob izgubljenih županskih volitvah je Frangež hvalil korektnost volilne kampanje, po porazu pa je vendarle presenetil, ker je kot predsednik mariborskih socialnih demokratov odstopil.

Frangež se je za poslansko funkcijo potegoval tudi leta 2014. Pravzaprav se je za poslansko funkcijo potegoval dvakrat. Najprej na evropskih, potem še nacionalnih volitvah. Na evropskih je bilo njegovo ime bolj za dekoracijo. Na državnozborskih je s kandidaturo mislil resno, a je bil – tudi zaradi slabega rezultata stranke (SD je v letu triumfa Mira Cerarja vknjižila manj kot 6-odstotno podporo, Frangež pa je zbral za odtenek več kot 6 odstotkov) – prekratek. Politike pa vendarle ni zapustil. Oktobra 2014 je v Cerarjevem kabinetu prevzel naloge državnega sekretarja, odgovornega za stike z državnim zborom. Pol leta pozneje je kot državni sekretar odstopil: »Pogrešam Maribor. Pet dni na teden v Ljubljani me je oddaljilo od okolja in ljudi. Kvečjemu ura na dan z otrokoma, preden gresta spat, jaz pa od vožnje med domom in Ljubljano in dnevnih rutin popolnoma izčrpan,« je zapisal na družabno omrežje in dodal, da je naveličan okolja, v katerem je preživel zadnjih sedem let. »Novi izzivi, vrsta idej, čas za nove projekte, drugačne zmage,« je še pribil.

Ena prvih zmag je bila akademske narave. Leta 2016 je z diplomsko nalogo Razvoj korporativnega upravljanja družb v državni lasti v Sloveniji v luči teorije države končal študij na mariborski pravni fakulteti. Novi projekt pa je bilo svetovalno podjetje Zgodba d.o.o., ki ga je leta 2015 ustanovil skupaj z Juretom Strucem, pred tem direktorjem časopisnega podjetja Večer. Zgodba d.o.o. je nemudoma sklenila posel z občino Murska Sobota, ki jo je vodil socialni demokrat Aleksander Jevšek. Komisija za preprečevanje korupcije je ob poslu, oddanem brez razpisa, čez čas v Mursko Soboto poslala sporočilo o zaznanih korupcijskih tveganjih. Leta 2019 je Frangež iz lastništva svetovalnega podjetja izstopil in začel kot komunikacijski strateg – karkoli naj bi to bilo – delati za poslansko skupino SD. V politiki pa je bil bolj ali manj pod radarjem, neopazen. Na volitvah leta 2022 se ni potegoval za poslansko funkcijo. Se je pa po volitvah zanj pri ministru Matjažu Hanu – kljub bledemu volilnemu rezultatu – vendarle našla funkcija državnega sekretarja.

SD, stranka s častitljivo tradicijo, ima problem. Pred desetletji je bila solidno popolnjena z organskimi intelektualci, ki so se ukvarjali z vprašanjem, kaj naj bi bilo poslanstvo sodobne socialne demokracije. Odgovori niso bili vedno posrečeni – termoelektrarna na premog pač ni soliden razvojni projekt. Vendar tudi nepremičninska mešetarjenja ne morejo biti projekt socialne demokracije. Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja stranke se bo moral ukvarjati tudi z iskanjem ljudi, ki skušajo odgovoriti na vprašanje, kaj naj bi socialna demokracija počela v tretjem desetletju 21. stoletja. ●

Na volitvah leta 2022 se ni potegoval za poslansko funkcijo.