Kaj koristi? Kaj je prav?

Ko je vlada sklenila, da bo učinke zdravniške stavke, ki nedvomno prizadenejo paciente, blažila z ukrepi, zapisanimi v odlok, je sindikat Fides protestiral. Vladni odlok naj bi bil nezakonit. Sindikalna akcija, ki se je začela 15. januarja, naj bi temeljila na ustavni pravici do stavke. Ustavne pravice, regulirane z zakonom, pa vlada ne more ukiniti z odlokom. Prav. Kako je torej s temi ustavnimi pravicami? Načelo ni zapleteno. Ustavne pravice veljajo do trenutka, ko trčijo ob pravice drugih. Ko pa trčijo ob pravice drugih, je pomembno tehtanje. Katera ustavna vrednota je pomembnejša. Pravica do stavke, ki je ustava ne absolutizira, trči ob pravico državljank in državljanov do zdravstvenega varstva. Ko sindikat na vlado naslovi svoje zahteve in napove, da bo uveljavil pravico do stavke, s tem državljankam in državljanom vzame del ustavne pravice do zdravstvenega varstva. Vzpostavljeni trikotnik je nenavaden. Sindikat poskuša svojo zahtevo, naslovljeno na vlado, uveljaviti tako, da del ustavnih pravic pobere tistim, ki ne nazadnje za zdravstveno varstvo redno plačujejo. Pravica do državljanskega zdravstvenega varstva ne izhaja le iz ustave, temveč tudi iz dejstva, da državljani za pričakovane zdravstvene storitve odštejemo nemajhen del plač ali drugih dohodkov.

Dovolj je. Jasno je, da je dialog med Fidesom in vlado polemičen, na trenutke brutalen. Jasno je tudi, da zaradi polemičnega dialoga med vlado in sindikatom državljanske ustavne pravice do zdravstvenega varstva ne morejo biti suspendirane za dva meseca. Dovolj je. Protokoli za vodenje polemičnega ali brutalnega dialoga med vlado in specifično družbeno skupino, ki ne gredo na račun tretjega, niso zapleteni. Med prvo akcijo sindikat svoje članstvo pripelje na Štefanovo ulico, pred sedež ministrstva za zdravje. Zbrana množica mora vzbujati vtis, da gre za realno silo. Med drugo akcijo sindikat pripelje članstvo na Gregorčičevo, pred sedež vlade. Glasnost dogodka mora vzbujati vtis, da je na ulici realna sila. Včasih je med takšnim polemičnim dialogom zaradi spleta okoliščin razbita tudi kakšna šipa. Včasih na kraj dogajanja pride tudi policija in intervenira. Vendar poškodovana stekla niso nič v primerjavi s škodo, ki jo imajo ljudje, ker dva meseca ne pridejo do preventivnega pregleda, zdravljenja, kirurškega posega.

Trditev, da odpovedi preventivnih pregledov ne povzročajo škode, je obscena. Seveda jo povzročajo. Preventivni pregledi omogočajo pravočasno ukrepanje na točki, ko so zdravniški posegi manj invazivni, so bolj varni, ne nazadnje so cenejši. Morda je sindikat izračunal, da se stavka, ker vlada ni izpolnila obljube prejšnjega ministra, izplača, da prinaša koristi. Vendar ni prav, da Fides za dosego lastne koristi jemlje ustavne pravice drugim. Enostavno: ni prav. Zato – dovolj je.

Ko gre za razpravo o koristih, je ta neizogibno povezana z vprašanjem, ali je nekaj prav. Dvojno vprašanje – Kaj koristi? Kaj je prav? – ni omejeno na sindikalne akcije. Je bolj univerzalno. Dvojno vprašanje je del medosebnih, družbenih, tudi mednarodnih odnosov. Primer: v sedanji konstelaciji mednarodnih odnosov Slovenija od drže, ko se kot država zavzema za premirje v Gazi in dostavo humanitarne pomoči trpečemu palestinskemu ljudstvu, nima posebne koristi. Ko se Republika Slovenija zavzema za vzpostavitev palestinske države, od tega nima koristi. Ko pa se zavzema za prekinitev pobijanja žensk in otrok, ravna prav. Ko se zaveže, da bo še naprej pomagala agenciji Združenih narodov za palestinske begunce, UNRWA, od tega država nima neposredne

Trditev, da odpovedi preventivnih pregledov ne povzročajo škode, je obscena. Seveda jo povzročajo.

koristi. Vendar država ravna prav. Vodja opozicije po obisku Izraela sicer namiguje, da Hamas humanitarno pomoč agencije UNRWA v resnici preprodaja. Izraelske sogovornike je seznanil, da bo, ko bo spet vodil vlado, slovensko veleposlaništvo iz Tel Aviva prestavil v Jeruzalem. Sedanjo dostavo mednarodne humanitarne pomoči Palestincem primerja s hipotetičnimi pošiljkami humanitarne pomoči nacistični Nemčiji leta 1944.

Bi Sloveniji koristilo, če bi se v celoti postavila na stran Izraela? Dostop do izraelske obveščevalne programske opreme, s katero bi lahko tajne službe nadzirale tudi državljane Slovenije, bi bil poenostavljen. Netanjahu bi z veseljem delil izkušnje o tem, kako je lani poleti frontalno napadel izraelsko sodno vejo oblasti. Kakšnemu režimu bi to koristilo. Korist za režim lahko pomeni katastrofo za stanje demokracije.

Ustavna pravica do stavke ne pomeni, da lahko prebivalstvu za dva meseca ukineš ustavno pravico do zdravstvene oskrbe. Mednarodnopravna pravica do samoobrambe ne pomeni, da lahko med uveljavljanjem te pravice izvajaš operacije, ki bi lahko vodile v genocid. ●