Nova jedrska elektrarna? Več preglednosti, več informacij, prosim!

Ob morebitni odločitvi za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem mora biti postavljen okvir, ki bo zagotovil pregledno in strokovno vodenje projekta. Referendumsko vprašanje naj omogoči preverjanje, ali naj investitor pospeši priprave na projek

Drugi blok jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2) je eden osrednjih razvojnih projektov Slovenije. Jedrska energija je tehnično, družbeno, podnebno in naravovarstveno smiselna tehnologija. Ob strokovnem upravljanju, izbiri pravega dobavitelja in primernih tržnih razmerah je smiselna tudi ekonomsko. Sam sem jo zato tudi vključil v načrt razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema, ki sem ga pripravil v okviru magistrske naloge na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Jožeta P. Damijana in s pomočjo številnih energetskih strokovnjakov. Jedrsko energijo sem zagovarjal tudi kot član strokovne skupine za pripravo podobnega načrta pri svetu za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kljub temu me nedavni razvoj dogodkov skrbi, saj spominja na dogajanje okoli šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6).

Repriza projekta TEŠ 6

Leta 2021 je pod preteklo vlado nastajala dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050. Ta je še v javno objavljenem vladnem gradivu enakovredno upoštevala dva scenarija razogljičenja elektroenergetskega sistema: scenarij, ki je 100-odstotno temeljil na obnovljivih virih energije (OVE), ter scenarij z OVE in jedrsko elektrarno. Nato se je dan pred sejo vlade besedilo strategije spremenilo. Potrjevalo je zgolj jedrsko opcijo. To je bilo v nasprotju z zavezami iz drugih državnih dokumentov, še posebej pa z zakonodajo, ki za takšne primere zahteva izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje. Od takšnega manevra so se distancirali strokovnjaki Instituta Jožef Stefan, ki so pripravljali besedilo strategije (Dnevnik, 17. septembra 2021). Nekdanja vlada je torej obšla zakonodajo in izsilila, da je v podnebno strategijo vpisan izključno jedrski scenarij. Vse to z razlogom, da je bil dokument podlaga za pridobitev energetskega dovoljenja za JEK 2.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v preteklem obdobju prevzela vlogo najglasnejšega zagovornika jedrske energije pri nas. Tako trdijo, da »brez dodatnih jedrskih kapacitet slovensko gospodarstvo ne bo moglo preživeti« (Naš stik, 31. maja 2023), ter pripravljajo študije o JEK 2, ki jih je postavil pod vprašaj tudi generalni direktor investitorja, tj. družbe GEN Energija (Odmevi, 16. junija 2023). Še več, GZS takšne trditve podaja v času, ko je cena električne energije iz JEK 2 neznanka, razmere pa tudi za ostale projekte v Evropi niso najboljše. Stroškovne cene električne energije iz nedavno zgrajenih evropskih jedrskih elektrarn (Olkiluoto 3) oz. teh v gradnji (Hinkley Point C) namreč presegajo trenutne cene električne energije za prihodnja leta (EEX German Power Futures Cal25-28, 13. februarja 2024) ter napovedi prihodnjih cen električne energije (Ember, 2023). Navedbe GZS je na 44. nujni seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor državnega zbora postavil pod vprašaj tudi Aleksander Mervar, direktor družbe Eles in predsednik Energetske zbornice Slovenije.

V mandatu trenutne vlade je opozicija redno blatila predstavnike vlade, ker naj bi za JEK 2 storili premalo. Besede ministra Bojana

Kumra o zamiku časovnice izgradnje JEK 2, ki so se na koncu pokazale za pravilne, naj bi bile zrele za »kazenski pregon in odškodninsko odgovornost vlade« ter za sklic seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ (N1, 14. marca 2023). S kontinuiranimi pritiski in vzpostavljanjem ozračja urgentnosti so vlado prisilili v pripravo osnutka Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. V njej se državni zbor zavezuje k podpori gradnji JEK 2 (24. člen), ne da bi poznal ključne informacije o investiciji. Zadevo so pripeljali do absurda z nedavno vložitvijo predloga za razpis posvetovalnega referenduma z zavajajočim vprašanjem, ne da bi bili znani potrebni podatki o projektu.

Trije podani primeri so le vrh ledene gore. V želji po omejitvi takšnih aktivnosti, ki vse preveč spominjajo na dogajanje okoli TEŠ 6, v nadaljevanju predlagam vprašanje za prihajajoči referendum in okvir upravljanja projekta.

Zelena luč za pospešitev

potrebnih korakov

Slovenska politika je po političnem manevru SDS nedavno sprejela odločitev, da bo referendum o JEK 2 v drugi polovici leta 2024. O konkretnem vprašanju se bodo politični akterji še poenotili. Referendum, izveden že letos, se mi ne zdi smiseln. Zaradi pomanjkanja relevantnih informacij in izkoriščanja javnega mnenja, ki je v veliki meri še zmeraj pod vtisom energetske krize, ne more biti verodostojen. Državljani naj bi se odločali o projektu, ne da bi bili seznanjeni s stroškom investicije, stroškovno ceno električne energije iz elektrarne, tveganji za državo ob morebitnem povečanju stroškov investicij, načrtom skladiščenja visokoradioaktivnih odpadkov, močjo elektrarne in ukrepi za preprečitev ponovitve TEŠ 6. Hkrati se lahko referendumski rezultat – ne glede na takratne razmere – preprosto izkoristi za dokazovanje ljudske podpore projektu v prihodnje. Gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki mu pripadam, je pred nedavnim srečanjem političnega vrha na temo JEK 2 na odločevalce naslovilo pismo s predlogom za zamik referenduma na datum, ko bodo vsi relevantni podatki znani. Ker se to ni zgodilo, je na mestu premislek, kako najbolj tehtno oblikovati referendumsko vprašanje.

Referendum v drugi polovici leta 2024 naj zaradi naštetih razlogov politiki in investitorju ne nudi bianco menice za gradnjo JEK 2, hkrati pa vseeno pospeši pripravo vseh potrebnih korakov za čim zgodnejšo strokovno odločitev o projektu. Tako naj se ne dotika vprašanja podpore gradnji JEK 2, tudi ne odločanja o sprejetju trenutnega osnutka resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Ta namreč vsebuje člene (npr. 24. člen), ki jasno podpirajo gradnjo JEK 2. Hkrati naj referendumsko vprašanje ne bo preveč splošno (npr. »ali ste za nadaljnjo sobivanje z jedrsko energijo?«), saj bo tako rezultat odprt za različne interpretacije s strani interesov politike in investitorja. V kontekstu povedanega menim, da je najbolj smiselno na referendumu zastaviti vprašanje o podpori pospešitvi dejavnosti investitorja in državnih ustanov za pripravo tehničnih, ekonomskih, okoljskih in prostorskih podatkov, uradnih dokumentov in dovoljenj za prihodnjo strokovno odločitev o JEK 2. Na tak način dobita država in investitor jasen signal za pospešitev dejavnosti, hkrati se prepreči izkoriščanje rezultata referenduma za partikularne namene.

Smiselno vprašanje na referendumu je eden od pogojev za strokovno odločitev v prihodnosti. Drugi pogoj je celovit način upravljanja projekta. Okvir takšnega vodenja projekta podajam v nadaljevanju. Predlogi temeljijo na pozitivnih izkušnjah iz Slovenije in tujine. Čeprav nekateri povečujejo nadzor in birokracijo, je takšna zastavitev ob tako velikem projektu in slabih preteklih izkušnjah smiselna. To namreč pomeni pospešitev postopka, saj predlogi omejujejo možnost nepravilnosti, tožb in javnih konfliktov v prihodnje, v skrajnem primeru celo ustavitve gradnje, kot se je to zgodilo leta 1978 v Avstriji. Predlagani ukrepi naj bodo podlaga za nadaljnjo razpravo.

Transparentnost in nadzor

• Projektni svet za civilni nadzor (PSCN) nad JEK 2: pri zastavitvi delovanja takšnega sveta lahko črpamo iz izkušenj pred leti vzpostavljenega PSCN nad drugim tirom. Ta je

zaradi svoje izključno posvetovalne vloge in onemogočenega dostopa do ključnih informacij brez prave moči. To med drugim rezultira v večinskem neupoštevanju njegovih priporočil in predlogov. Da bi se izognili takšnemu stanju, naj PSCN nad JEK 2 prevzame vlogo »nadzornega organa civilne družbe«, ki naj samostojno bedi nad projektom, podaja soglasje h ključnim odločitvam o JEK 2, podaja strokovne predloge za projekt ter neodvisno od preostalih akterjev obvešča vlado, SDH in pristojno ministrstvo o poteku projekta.

Člane PSCN naj predlaga zainteresirana strokovna javnost, nevladne organizacije s statusom organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja in lokalne skupnosti. Posamezniki naj bodo neodvisni, z visoko stopnjo integritete in naj dosegajo preostale v zakonu o gospodarskih družbah zapisane zahteve za člane nadzornih svetov. Končna struktura naj zajema posameznike različnih starosti, spolov ter družboslovnih in naravoslovnih znanj.

• Dodaten član v vladni delovni skupini za koordinacijo pripravljalnih dejavnosti na projektu JEK 2: delovna skupina je trenutno osrednji organ za koordinacijo projekta JEK 2. Za pridobitev dodatnega pogleda, legitimnosti in še kakovostnejšo zastavitev nadaljnjih korakov naj se skupina razširi z dodatnim članom iz strokovne civilne družbe. Posameznik naj ima primerne kompetence za izvajanje te naloge.

• Redno poročanje nadzornemu svetu, projektnemu svetu za civilni nadzor in pristojnemu ministrstvu: izhajajoč iz pozitivnih izkušenj zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper naj investitor navedenim institucijam redno poroča o izvajanju svojih nalog ter jim predstavi predlog načrta programa dela za prihodnje leto, s katerim morajo soglašati. Omogoči naj se jim tudi možnost na stroške investitorja izvedene izredne revizije projekta, dostop do podatkov in možnost imenovanja posebnega telesa za obravnavo strokovnih vprašanj.

• Redno in pregledno poročanje javnosti o projektu JEK 2: vzpostavi naj se spletna stran, na kateri naj bodo objavljeni investicijski program, organizacijska struktura vodenja projekta, ažurirani ključni kazalniki uspešnosti projekta in druga relevantna dokumentacija. Ob tem naj se izvaja redne, najmanj kvartalne novinarske konference, na katerih akterji, tudi PSCN, predstavijo potek projekta.

• Telefonska linija za vprašanja državljanov o JEK 2: linija naj bo odprta po vnaprej znanem urniku, prek te naj državljani izvedo želene informacije ali se pogovorijo o strahovih, povezanih z jedrsko energijo. Vsebinska vprašanja naj prevzamejo neodvisni strokovnjaki, operativna pa predstavniki ministrstva.

• Javne razprave o JEK 2 in širšem razvoju slovenskega elektroenergetskega sistema: razpravo naj vodijo za to usposobljene institucije, plača naj jih država. Vnaprej naj se razumljivo predstavijo javnosti informacije, povezane z JEK 2, ter dva možna scenarija razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema (100-odstotno OVE ter OVE plus jedrski scenarij), pripravljena v okviru posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

• Moratorij na sprejemanje uradnih političnih dokumentov podpore projektu: moratorij naj se uveljavi, da bi se izognili izkoriščanju takšnih aktov za politiko izvršenih dejstev. Njihovo potrjevanje naj steče šele, ko bodo znane ključne informacije o projektu, pridobljena potrebna soglasja in znana volja ljudstva. V vmesnem času naj se sprejema le uradne dokumente, ki bodo pospešili dejavnosti za odločanje o JEK 2. To se med drugim dotika trenutnega osnutka resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, v kateri naj ostane zgolj vsebina, ki spodbuja pospešitev procesov za čimprejšnjo strokovno odločitev o projektu.

Analize in obvladovanje tveganj

• Analiza natančnosti ocenjevanja stroškov in koristi preteklih elektroenergetskih projektov z jasnimi zaključki in priporočili: izsledki študije naj se uporabijo pri pripravi študij za JEK 2 in druge velike infrastrukturne projekte v državi. Razpis naj objavi in financira pristojno ministrstvo oz. SDH.

• Poglobljena analiza tveganj projekta JEK 2: analiza naj upošteva ključne spremenljivke projekta, med drugim spremembo cene projekta, spremembo tržne cene električne energije in višje stroške gradnje skladišča za visokoradioaktivne odpadke. Razpis naj na stroške investitorja objavi pristojno ministrstvo oz. SDH.

• Načrt izvedbe javnih naročil in notranji nadzor za preverjanje ustreznosti zaključenih analiz: načrt naj obsega ocenjeno vrednost ter opredelitev pogojev in meril za vsako od naročil, notranji nadzorni postopek pa ustreznost dobavljenih študij, njihovo vsebinsko popolnost in nadaljnjo uporabnost. Z načrtom in nadzornim postopkom naj se strinjajo nadzorni svet, PSCN in pristojno ministrstvo.

• Pogodbe z zunanjimi izvajalci z jasno delitvijo tveganj: ker so zamude in višji stroški pri gradnji jedrskih elektrarn pogosti, so ustrezno porazdeljena tveganja med akterji ključna. Pogodbe naj obsegajo jasno opredeljen predmet, obveznosti in roke določenega naročila ter razdelitev tveganj, nad ključnimi takšnimi dokumenti naj bedijo nadzorni svet, PSCN in pristojno ministrstvo.

• Neodvisni strokovni pregled opravljenih analiz: razpis za izbor neodvisnih strokovnih institucij za pregled opravljenih študij naj na stroške investitorja objavijo pristojna ministrstva oz. SDH.

Sklep

Ker je projekt drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem eden ključnih razvojnih projektov Slovenije, je pomembno, da je voden transparentno in strokovno. Referendumsko vprašanje o gradnji JEK 2 je lahko vezano izključno na pospešitev vseh dejavnosti za čimprejšnjo strokovno odločitev o projektu. Projekt zahteva celovit upravljavski okvir, ki obsega področja transparentnosti, nadzora, analiz, obvladovanja tveganj in neodvisnih pregledov. Ukrepi, ki temeljijo na pozitivnih izkušnjah iz Slovenije in tujine, so realni in izvedljivi. Z orisanimi koraki lahko v največji možni meri preprečimo sistemsko korupcijo in nezakonitosti, znane iz afere TEŠ 6. Še več, opisani ukrepi so pogoj, da bo projekt zgrajen pravočasno in po razumni ceni ter da bo imel pozitivne koristi za prebivalce Slovenije. ●