Raznarodovanje med poukom

Delo, 27. februarja

Delo je pod zgornjim naslovom objavilo pismo bralca o tem, da je parlament potrdil obvezno učenje tujega jezika v prvem razredu osnovne šole.

Nekoč smo rekli: kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, po novem pa je to raznarodovanje. Ampak ne bi o tem. Meni se postavlja vprašanje, ali se je kdo vprašal, ali bodo ti otroci, ko odrastejo, ta tuji jezik sploh potrebovali. Strojno prevajanje neliterarnih tekstov je namreč že danes v mnogih primerih povsem zadovoljivo. Če se bo razvoj strojnega prevajanja in umetne inteligence nadaljeval z današnjim tempom, se bo sodobnikom čez dvajset let prevajanje in znanje tujega jezika zdelo neka predpotopna dejavnost, kot se nam danes zdijo javne telefonske govorilnice na kovance. V ušesu bomo imeli slušalke, kot jih imajo danes najstniki, ki so permanentno »intravenozno« priključeni na pametni telefon in glasbo, v uhanu pa mikrofon, ali pa bo vse skupaj nekam implantirano. Govorili bomo v svojem jeziku, sogovornik pa nas bo poslušal v svojem. Ta tehnologija že obstaja, samo je še nihče ni začel množično tržiti.

S tem pa bo rešen tudi problem iz naslova: jezikovni imperializem in odmiranje malih jezikov. Vsi jeziki, ki še imajo dovolj govorcev in bodo pravočasno digitalizirani, bodo obstali in se razvijali. Ljudje bodo v prihodnosti govorili in pisali samo v svojih nacionalnih jezikih. Poznavanje tujih jezikov bo prisotno samo še kot stroka, na individualnem nivoju pa kot hobi ali snobizem.

Kar se tiče samega poučevanja tujega jezika v prvem razredu, ne poznam ne učnega načrta, ne metodičnega, ne didaktičnega pristopa, mislim pa, da bo projekt propadel, če bodo šestletnike posilili z enim samim slovničnim pravilom. Bojim pa se, da se učitelji temu ne bodo mogli upreti. Premalo je v zavesti prisotno dejstvo, da smo se vsi naučili kakšnega jezika, ne da bi poznali eno samo njegovo slovnično pravilo.

Tone Rački,

Ljubljana