Etična analiza zdravniške stavke

Delo, 17. februarja

Matjaž Zwitter je prvi pobral rokavico, ki sem jo vrgel

(3. februarja v članku z naslovom Samopodoba zdravnikov) v zvezi z razmerjem med Kodeksom zdravniške etike (v nadaljevanju Kodeks) in zakonom o stavki. Za to zasluži pohvalo. Odločil se je za etično analizo stavke Fidesa, vendar namenoma ne s pomočjo etičnih smernic Kodeksa, ampak s postavitvijo svojih.

Pri tem je angleški izraz »beneficence«, ki opisuje etično razmerje med zdravniki in bolniki, v katerem je zdravnik vedno in brez izjeme dolžan dati prednost dobrobiti in interesu bolnika, prevedel kot »dobrodelnost«. Ta pa v slovenščini pomeni opravljanje, izkazovanje dobrih del, dejanj, z močno konotacijo brezplačnosti. Stavka Fidesa bi bila, na primer, dobrodelna, če bi se zavzemala za to, da bi zdravniki svoje delo opravljali brezplačno. Zwitter meni ravno obratno – dobrodelna bo, če bo zdravnikom prinesla višje dohodke. Mnogo nedvoumnejši izraz bi bila »dobrobit«. Kakorkoli, tudi Zwitter meni, da gre pri stavki za finančno korist in da je zatrjevanje, da bolniki zaradi zdravniške stavke ne bodo utrpeli škode, nestrokovno, nespametno in pljuvanje v lastno skledo. Vse do tu se z njim strinjam. Začudenje pa mi zbuja nekaj drugega.

Matjaž Zwitter ni kdorkoli, ampak je nosilec predmeta »Etika in pravni vidiki medicine« na Medicinski fakulteti v Mariboru; je član odbora za pravno-etična vprašanja (OPEV) pri Zdravniški zbornici Slovenije in je vodil zadnjo prenovo Kodeksa. Nesporno je njegov odličen poznavalec. Zakaj ga torej ne omeni niti z besedico oziroma se izgovarja, da posledic (pač stavke) z normativnim ocenjevanjem ne moremo dobro opisati? Mu je težko opozoriti na 4. člen kodeksa, da zdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za osebne koristi? In posledično še težje opozoriti na 67. člen, da je zdravniška zbornica dolžna ukrepati proti zdravnikom, ki kršijo določila Kodeksa? Ga hromi zavest, da je kršitev tako množična, da si OPEV ne upa izreči kazenskega ukrepa? Po drugi strani se hvali, da se hrabro nastavlja, kot sam pravi, kamenjanju kolegov. V resnici se mu kamenjanja ni treba bati. Fides zna brati med vrsticami. Glede na omledno bilanco analize, ki jo Zwitter na koncu predstavi, njegov članek izzveni bolj kot poskus reševanja »porednih fantov«. Tako je Fides lahko razumel tudi izjave Komisije RS za medicinsko etiko, Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice Slovenije.

Ne pozabimo, da je Zwitter tudi soavtor članka (na povezavi https:// doi.org/10.6016/ZdravVestn.2497), v katerem predstavljajo zadnjo prenovo Kodeksa, in med drugim pravi, da je solidarnost med zdravniki od Hipokrata dalje zapisana v vseh etičnih dokumentih. Ob tem pa naj bi bila dobrobit bolnika vendarle na prvem mestu, torej pred zavezo stanovski zdravniški solidarnosti.

Vodstva zdravniških združenj so v boju proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja postavila Kodeks nad ta zakon. Sedaj pa obratno v vseh zdravniških nastopih zadnjih tednov vidimo odločno izogibanje Kodeksu. Pravica do stavke je nad njim. Stanovska solidarnost je na prvem mestu, nad dobrobitjo bolnikov. To je dvojna morala. Tudi Zwitter se Kodeksu izogne. Je tudi on postavil zavezo stanovski zdravniški solidarnosti na prvo mesto?

Andrej Pleterski,

Ljubljana