Vlada ne namerava popuščati SDS

Delo, 13. marca

V podnaslovu članka z zgornjim naslovom preberemo: »Vztrajanje pri izpostavah azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi.«

V članku je obravnavana »prvovrstna prostorska in okoljska tema«. Omenja, da je vlada Roberta Goloba konec februarja z odlokom sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizirata izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Gre za zemljišča in objekte, ki so v lasti države. Na obeh lokacijah namerava vlada za tri leta postaviti mobilne nastanitve z možnostjo podaljšanja odloka. V pripravi naj bi bili vsi potrebni razpisi za ustanovitev obeh izpostav azilnega doma, ki bi lahko začeli delovati do začetka poletja.

Iz navedenega in opisov situacij na terenu je razvidno, da sedaj na lokaciji objektov s takimi namembnostmi ni: niti trajnih niti »začasnih« (ki to niso, če bodo delovali tri leta, in ne samo sezonsko). Zemljišča, ki z njimi razpolaga država, so že bolj ali manj pozidana, vendar tam stoječi objekti delujejo z drugačnimi namembnostmi. Tudi za predvidene »mobilne začasne objekte« nova namembnost bivanja in varovanja oseb danes še ni vzpostavljena. Gre za »bivanje« in ustrezne bivalne pogoje!

Glede na opredelitev, da »povečane migracije pomenijo pritisk na slovenske azilne zmogljivosti in pravosodni sistem, ki ga obremenjuje procesiranje tihotapcev migrantov«, pomenijo nove namembnosti vsaj vplive, primerljive z lokacijami zaporov, z raznimi previdnostnimi in protinevarnostim opredeljenimi ukrepi – pomembnimi za okolje. Tudi nove prometne in infrastrukturne obremenitve, povezane z vsem, in njihovi vplivi na okolje ne bodo zanemarljivi.

Gre torej za spremembo obstoječega stanja v takem obsegu, da mora biti opredeljena v veljavnih prostorskih aktih, po vsej predpisani hierarhiji, vključno z vso za take namenske dejavnosti predpisano infrastrukturo in z vsemi predpisanimi obravnavami pogojev za nove dejavnosti, preveritvijo morebitnih vplivov načrtovanega na okolje in na okoliški prostor, po vseh predpisanih postopkih.

Obravnava mora spoštovati najmanj evropsko direktivo EIA (presoja vplivov na okolje za posamezne objekte), še prej pa SEA (celovita presoja vplivov na okolje za planirane aktivnosti). Obe direktivi in naša podrejena zakonodaja vključujejo pravila iz aarhuške konvencije.

Dokler predpisani postopki niso izvedeni, se okoliški prebivalci, ki so z vladno odločitvijo kar naenkrat postavljeni pred dejstvo, upravičeno pritožujejo. Prav bi bilo, da take organizacijske odločitve, pomembne za celotno državo, opredeli država že v okviru strategij s takšnimi in drugačnimi vsebinami, predvsem pa se mora vse odraziti v strategiji urejanja prostora Republike Slovenije. Strateškim izhodiščem sledijo potem obravnave z izvedbenimi prostorskimi akti, ki bodo »pravna podlaga« za gradbena dovoljenja za nove postavitve ali pa za spremembo namembnosti – kot to določa veljavna naša in mednarodna evropska zakonodaja, ki ureja posege v prostor in v okolje.

Tem pravilom se investitorji ne morejo in ne smejo izogibati, pa četudi investira kar država sama – oziroma še posebno zato. Menda ne bo vsem na očeh postopala v nasprotju s pravom, ki uvaja neki red tudi v prostor in ščiti pri tem vse prizadete obstoječe naseljence in njihove pravice.

Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana