Kdaj o priznanju nemško govoreče manjšine v Sloveniji?

zato bo zelo pomemben projekt JEK 2 šel na referendum, plebiscit: ljudstvo naj odloči, kaj hoče, pa čeprav javnost ne bo dovolj vsestransko osveščena (ni prav: »za nami, pa čeprav potop«); vsi bomo odgovorni, nihče ne bo kriv, tudi politiki ne.

Marijan Koželj,

Ljubljana

Delo, 4. marca

Joško Čolnik iz Domžal se je 9. marca v PP29 odzval na moje pismo bralca pod zgornjim naslovom – to je odgovor na njegovo pismo.

Njegovemu prispevku, odgovoru, ki prikazuje črno-belo sliko, kot da bi kopirali poročilo Udbe iz leta 1952, bi rad dodal nekaj barve, nekaj različnih mnenj, saj življenje pa res ni tako črno-belo, kot piše. Ljudem, ki so živeli vedno v istem kraju, so nasilno zamenjali avstro-ogrsko državljanstvo za državljanstvo Kraljevine Jugoslavije, potem za državljanstvo tretjega rajha, državljanstvo FLRJ, potem SFRJ in za državljanstvo Republike Slovenije. Zamenjali so jim državljanstvo, ne da bi jih kaj vprašali, in ljudje so se prilagajali, ker so se morali, če so hoteli preživeti; in vedno so upali, da bo življenje boljše, žal pa je vedno slabše.

O Kočevarjih še enkrat ponavljam že zapisano: Kočevarje je uničil Hitler sam, ko jih je na silo preselil iz 600-letnega domovanja in so se temu Kočevarji sami na veliko uprli, ker niso hoteli v izseljene slovenske domove, s katerimi so poslovali kot krošnjarji. Pridobil sem tajni dokument (Berlin) »o brezpogojni vključitvi v nemško Štajersko«, kjer naciji grozijo vsem Kočevarjem, če se ne bodo preselili. Italijani so njihove domove delno požgali, po vojni so preostanek kočevarskih naselij, kar je še ostalo, tudi cerkve, požgali komunisti; Kočevarjem ni preostalo drugega, kot da so se prisilno izselili, če so hoteli preživeti.

Oskar Ritter Kaltenegger von Riedhorst, rojen 1886 v Kamniku, je kot šef okupacijske uprave za Koroško in Gorenjsko že 9. julija 1941 pisal Himmlerju in Göringu: »Priča smo grozljivi predstavi. Zaradi preseljevanja Slovencev so domačini postali panični in zavračajo nemško okupacijo. Sami smo z napačno politiko samo v dveh mesecih postali bolj grozni in nepriljubljeni, kot so bili Srbi v 23-letnem neuspešnem vladanju.« Kmalu so ga razrešili vseh funkcij.

Pa še nekaj. Niso bili samo Nemci, ki so pozdravili Hitlerja. Na spodnjem Štajerskem je bilo leta 1941 360.000 članov Heimatbunda (Domovinske zveze). Spodnja Štajerska pa je imela takrat 530.000 prebivalcev, od tega okoli 380.000 polnoletnih, kar pomeni, da je bila večina članov Heimatbunda Slovencev, ki so s članstvom pričakovali boljše življenje kot v kraljevini in seveda »partijske« privilegije (saj je bilo v 50 letih komunizma enako).

O usnjarski družini Woschnagg (Vošnjak) iz Šoštanja: v letu 2005 je izšla v slovenskem jeziku na 240 straneh knjiga Vošnjaki, industrialci iz Šoštanja, ki jo je napisal Miran Aplenc. Družina Woschnagg, ki je prišla leta 1750 v kraj Šoštanj in je tam pričela s predelavo kož – usnjarno … Nemška družina Woschnagg je bila leta 1941 najbolj bogata na tem območju … Že leta 1942 so Woschnaggi dajali partizanom usnje in zdravila … Herberta in ženo Malvine so Nemci aretirali … Herberta so zaradi sodelovanja s partizani Nemci poslali v taborišče Dachau, Malvine pa ustrelili … Ko se je nemška družina Woschangg po končani vojni vrnila v Šoštanj, so jim tovarno usnja medtem že nacionalizirali. Zaradi članstva v Kulturbundu, ki je bilo obvezno za Nemce, so Woschnagge kljub aktivnemu sodelovanju v NOB 12. januarja 1946 izgnali iz domovine.

O partizanskih vohunih med

Nemci: Milica Ostrovška v knjigi »Kljub vsemu odpor« piše v posebnem poglavju Obveščevalci v mariborskih uradih o Nemcih v nemški uniformi, ki so mogoče rešili več življenj kot nekateri v šumi. Za »hvala lepa« so bili do leta 1948 brez državljanstva, ob upokojitvi so jim odšteli leta dela v tretjem rajhu. Res prava zahvala, samo zato, ker so bili Nemci in so bili proti Hitlerju.

To so torej veleizdajalci? Ali pa so to mogoče le lojalni manjšinci, ki so še vedno nepriznana nemško govoreča manjšina v Sloveniji?

In zakaj niso po končani vojni vseh tistih Nemcev, ki so bili sovražniki, izdajalci, obsodili, če so bili res taki zločinci?

Jan Schaller,

Maribor