Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga
Neusahljivi vrelec napetih zgodb
Pred natanko pol stoletja je ameriški pisatelj Stephen King (1947) objavil svoj prvi roman Carrie. Ostalo je zgodovina, ki jo ta najvplivnejši žanrski pisec zadnjih petdesetih let piše vse do danes. V sedmih slikah si poglejmo njegovo življenje in delo.
King, ustvarjalen že od malega, je Tabitho spoznal v šestdesetih, se leta 1971 poročil z njo, pisal zgodbe, po malem objavljal, potem pa dobil idejo, da bi povezal dve nenavadni temi: krutost najstnikov in telekinezo. O tem je za revijo Cavalier napisal kratko zgodbo. Tabitha pa je moža spodbudila, naj nadaljuje s pisanjem, saj jo je zanimalo, kako se zgodba o Carrie razvije in konča. King je prikimal in roman Carrie je izšel aprila 1974. Dve leti kasneje ga je ekraniziral Brian De Palma.
Stroj za produciranje zgodb
King je v zadnjega pol stoletja objavil približno osemdeset romanov in novel, zbirk kratkih zgodb ter neleposlovnih knjig. Najbolj znan je po srhljivkah in grozljivkah, vendar s svojim pisanjem sega še na druga področja, od znanstvenofantastičnih in fantazijskih pripovedi do povsem realističnih kriminalnih zgodb. Leta 1999 je doživel hudo prometno nesrečo, zbil ga je kombi, vendar tudi to ni ustavilo njegovega pisanja. Naslednje leto sicer ni objavil nobenega romana, je pa takrat izšel njegov priročnik o pisanju On Writing, ki je obenem tudi ustvarjalna biografija, od takrat pa je nenehno produktiven, tudi z več izidi letno. Tudi za letos ima že napovedano novo zbirko zgodb, ena od vključenih je nadaljevanje romana Cujo, ki ga v prevodu poznamo tudi pri nas.
Skrivnost njegovega pisanja
King je preprosto izjemen pripovedovalec zgodb. Bralcu zna takoj, pogosto že na prvi strani tudi tisočinvečstranskega romana zlesti pod kožo, vzbuditi njegovo pozornost, mu s karakterističnimi detajli približati like in njihove značaje, ustvariti domačnost ter ga spodbuditi, da bere naprej. Pri New York Timesu so v zadnjih dneh pripravili serijo člankov o njegovem ustvarjanju: zanimiva se mi je zdela ugotovitev enega od piscev, da je večina Kingovih junakov običajnih ljudi z vsakdanjimi poklici (in načinom razmišljanja ter govora), ne pa kakih zdravnikov, odvetnikov in bogatašev, s čimer se zna približati bralcem. Pogosti liki pri njem pa so pisatelji z raznoterimi težavami.
King in film
Spletna filmska podatkovna baza IMDb vodi evidenco filmov po Kingovih knjigah in do zdaj je zabeležila že neverjetnih 345 adaptacij (večinoma gre za kratke filme), v različnih produkcijskih fazah pa jih je trenutno še 24. Kljub temu da na splošno velja, da je Kingove romane težko učinkovito adaptirati, je po njegovih knjigah nastala kopica odličnih filmov, ki so jih zrežirali izjemni režiserji, od Stanleyja Kubricka do Franka Darabonta, že omenjena Carrie (1976), The Shining (Izžarevanje, 1980), Stand By Me (Ostani z menoj, 1986), The Running Man (Beg, 1987), Misery (1990), Kaznilnica odrešitve (1994, še vedno najbolje ocenjen film na IMDb), Dolores Claiborne (1995), Zelena milja (1999), Skrivnost megle (2007), Tisto (2017) itn.
Dinastija King
Poleg Stephena so ustvarjalni tudi vsi drugi člani njegove družine, razen njegove hčerke. Žena Tabitha King (1949) je romanopiska in je do zdaj objavila osem romanov in dve neleposlovni knjigi. Starejši sin Joe King (1972) je pisatelj, avtor romanov in kratkih zgodb, po njegovi istoimenski kratki zgodbi pa je leta 2021 odmeven film Črni telefon zrežiral Scott Derrickson. Mlajši sin Owen King (1977) je pisatelj, televizijski producent in avtor stripovskih romanov, z očetom pa sta leta 2017 skupaj podpisala obsežni roman Sleeping Beauties.
King kot eksperimentator
Pred dobrega četrt stoletja je King eksperimentiral z različnimi avtorskimi in založniškimi modeli za svoje romane. Najprej je leta 1996 prepričal založnika, da je njegova zaporniška Zelena milja izšla v šestih nadaljevanjih, ki so zaporedoma izhajala v drobnih knjižicah, s čimer se je King poklonil serijalom klasikov, kakršna sta bila Dickens in Dostojevski, ki sta pisala na časovni rok redakcije časopisa in v dogovorjenem številu znakov.
Spomladi 2000 je King objavil prvo e-knjigo nasploh, roman Riding the Bullet, ki so si ga bralci lahko prenesli s serverja založbe Simon & Schuster. Začetni naval nanj je sesul povezave, roman pa je kasneje izšel tudi v tiskani obliki.
Nekaj mesecev kasneje je King na svoji spletni strani objavil prvi del pisemskega romana The Plant. Bralci so si ga lahko prenesli na računalnik, če so obljubili, da bodo za vsako nadaljevanje plačali en dolar in da ga ne bodo dodatno razmnoževali, King pa se je zavezal, da bo tako objavil celoten roman, če bo zanj dovolj veliko zanimanje in dovolj visoka stopnja plačevanja posameznih poglavij. Do konca leta 2000 je objavil šest nadaljevanj, roman pa do zdaj še ni končan.
King in Slovenci
Približno petnajst let po izidu Carrie so Kinga začeli izdajati tudi pri nas. Njegov prvi prevedeni roman Cujo (izvirni izid 1981), o pobesnelem psu, ki terorizira v avto zaprto mater z otrokom, je izšel leta 1988 v prestižni zbirki Zenit Mladinske knjige (naklada 6000 izvodov), prevedel ga je priznani prevajalec Jure Potokar, uredil pa prevajalec in kasnejši Prešernov nagrajenec Aleš Berger. Malo kasneje je Kingovo štafeto prevzela DZS in leto kasneje v prevodu pisatelja Andreja Blatnika izdala znamenito Mačje pokopališče (izvirni izid 1983). Leta 1990 je pri isti založbi in v prevodu Jureta Potokarja izšel še Hujšaj! o ciganskem uroku, zaradi katerega glavni junak začne nepovratno hujšati, ki ga je King leta 1984 objavil pod psevdonimom Richard Bachman. Leto zatem je izšel še roman Christine iz leta 1983, strašljiva zgodba o oživelem avtu.
Potem je minilo skoraj četrt stoletja, ko smo Slovenci le sem ter tja dobili kak Kingov prevod, od štiridelnih krajših romanov, ki so prvotno izšli leta 1990 v knjigi Four Past Midnight, v prevodu pa so se zvrstili od sredine devetdesetih do leta 2000, ko smo dobili tudi prevod Zelene milje. V naslednjem desetletju smo bili deležni zgolj še njegovih romanov Buick 8, Mobi in novele Deklica, ki je oboževala Toma Gordona.
Renesansa za slovenske ljubitelje Kinga se je začela po letu 2017, ko sta se z njegovim izdajanjem začeli resno ukvarjati dve založbi. Hiša knjig je v zadnjih sedmih letih tako izdala nekaj Kingovih (večinoma) novejših romanov, Veliki pohod, ki ga je podpisal še kot Richard Bachman, potem detektivsko trilogijo o Billu Hodgesu, nadnaravno kriminalko Tujec, ki se delno navezuje nanjo, samostojna romana Billy Summers in Inštitut ter tri knjige iz klasične serije Temni stolp (od osmih). Vse te knjige je prevedla Anja Bakan.
Založba Beletrina je posegla po bolj klasičnih (in v večini primerov tudi obsežnejših delih), saj je izdala dvodelni roman, grozljivko Tisto, enako obsežen znanstvenofantastični in distopično pandemični Obstati, Kingov realistično fantastični roman o časovni zanki, alternativni zgodovini in atentatu na JFK-ja 22. 11. 1963 in dve ključni zbirki njegove kratke proze, naprej Pomlad, poletje, jesen in smrt (v kateri najdete tudi novelo Rita Hayworth in kaznilnica odrešitve), nazadnje pa še Mrtvo stražo. Vse te knjige je prevedel Marko Košan.
Za letošnjo pomlad napovedujejo izid klasičnega romana Sijanje (The Shining).
King bo tudi v Sloveniji živel naprej. ●