Zgodovinsko ozadje in današnje ospredje vélike balade Še pomnite, tovariši? ali kaj pomeni SSSR?

Delo, 23. marca

Pesniku in intelektualcu Borisu A. Novaku, kateremu gre nedvomno priznati iskrenost, vztrajno in dosledno angažiranost v prid človekovim pravicam, se je v prispevku pod zgornjim naslovom med drugim zapisal naslednji stavek: »Če je mir edina rešitev za reševanje življenj tolikih ljudi v Gazi, med katerimi so še posebej ogroženi otroci, bi mir v Ukrajini zdaj pomenil odprta vrata množičnim masakrom ruske vojske nad ukrajinskimi civilisti.«

Razumem, da si poet privošči tudi kakšno pesniško svobodo, a tokrat se je pesnitev zaletela v hudo nelogičnost. Logično sklepanje Novakove formule se glasi: če mir v Ukrajini ogroža civilno prebivalstvo, je le vojna jamstvo za njegovo preživetje. Nekaj je s tem hudo narobe. Vsaj moji logiki se to dozdeva. Vprašujem se, ali morda zato govorijo vsi vrhunski politiki EU, ZDA in Rusije le o vojni in o pomenu in koristnosti oboroževanja? Najbrž je nam pacifistom, ali po Novaku »pacifistom«, nekaj ušlo v tej novi, očitno že distopični dobi. Pa pustimo za trenutek ob strani ruski kaviar, vodko in kagebejevskega despota Putina. Če je vojna – prosto po Novaku – jamstvo za ukrajinska življenja, ne razumem, čemu je tam, v Ukrajini, kjer divja vojna, že toliko mrtvih, tudi civilistov. Vsak dan jih je več. Kaj šele bi bilo, če vojne ne bi bilo! Ali velja ta izpeljanka tudi za Evropo? Torej, hitro, hitro, hitimo v vojno, da ne bomo v miru vsi nastradali! Morda pesnik in politiki enačijo mir s predajo, kapitulacijo oziroma z rusko absolutno zmago. Pacifisti – pardon, »pacifisti« – pa menimo, da je mir možno doseči predvsem ali zgolj s premirjem, nato pa s pogajanji med stranema v vojni, s pokroviteljstvom in mediacijo mednarodne skupnosti ter mednarodnimi jamstvi za vse. Če seveda obstaja politična volja velikih in pogum za kompromise.

Tudi daytonski sporazum je bil krivičen kompromis, pljunek mednarodne skupnosti v obraz obleganih in diskriminiranih Bošnjakov. Vendar je zagotovil mir, sicer slab mir, a vseeno boljši od vojne in takratne morije. Od tam naprej pa lahko dela diplomacija. Žal pa danes vsi veliki, od Putina do Macrona, Von der Leynove in Bidna, očitno menijo, da je vojna bolj donosna in mirovniška, kot je mir. In to meni tudi pesnik. Včasih je pesniška svoboda res hudo bizarna.

Franco Juri,

Koper