Z bombo nad konzulat

Dogajajo se velike stvari. V urah, ko so iranski projektili leteli proti Izraelu, so nemške oblasti grškemu političnemu ekonomistu Janisu Varufakisu prepovedale vstop v Nemčijo, kamor se je namenil, da bi sodeloval na srečanju palestinskega kongresa. Niso mu zgolj onemogočili vstopa v državo. Prepovedali so mu tudi, da bi udeležence dogodka nagovoril prek videopovezave. Ukrepu se po nemško reče betätigungsverbot, kar pomeni prepoved opravljanja dejavnosti. Medtem ko je izraelska protizračna obramba s pomočjo ZDA, Velike Britanije, Francije in Jordanije uspešno sestreljevala iranske projektile, so nemške oblasti ciljale na bolj neoprijemljivo substanco – ciljale so na misel. Kajti Varufakis je v prvi vrsti mislec. Drži, bil je tudi politik, finančni minister prezadolžene Grčije, ustanovil je politično gibanje Diem25 ... Ko pa se je oktobra 2021 mudil v ljubljanski Cukrarni, je bilo jasno, da ga je vredno poslušati kot akademika, univerzitetnega profesorja, kritičnega ekonomista, avtorja zanimivih politekonomskih knjig. Spotoma je frcnil, da je nekoč pohvalil korporacijo Google, ker je omogočila povsem novo človekovo pravico, guglanje. A je ob tem pribil, da bi moralo biti orodje, ki omogoča uveljavljanje nove človekove pravice, javna dobrina. Orodje, ki omogoča človekove pravice, ne more biti v lasti delničarjev. Sklenil je, da se čas (neo)liberalnega kapitalizma izteka, prihaja nov čas, tehnološki fevdalizem, doba, ko si tehnološki giganti delijo svoje fevde ... Ideja, o kateri je vredno tuhtati.

Medtem ko smo čakali, kako bo Izrael odgovoril na napad iranskih projektilov, ter brali besedilo, ki ga Varufakis ni mogel v živo prebrati udeležencem palestinskega kongresa, je bil v Sloveniji španski premier Pedro Sánchez. Z gostiteljem Robertom Golobom sta vljudno ugotovila, da se ne strinjata. Španski premier meni, da bi morala čim večja skupina članic EU nemudoma priznati Palestino. Slovenski premier meni, da bi Palestino morali priznati, a ne pred trenutkom, ko bi se gibanje Hamas strinjalo z idejo o dveh državah. Španski premier meni, da je priznanje Palestine mirovni vzvod. V slovenski vladajoči koaliciji enotnosti ni. Na Gregorčičevi menijo, da v tem trenutku še ni kritične mase evropskih držav, da bi imelo priznanje Palestine zadostne politične učinke.

Naj zato, ker v slovenskem političnem razredu ali vladajoči koaliciji glede časovnice priznanja Palestine ni enotnosti, spustimo zastave na pol droga? Ocena tokratne sogovornice diplomatke Eve Tomič, da se časovno okno za slovensko priznanje Palestine zapira, je najbrž točna. Vendar politična in javna razprava o Palestini v Sloveniji ni nemogoča. Je možna. Lahko se sprašujemo, kako je obisk nemškega kanclerja v Sloveniji vplival na naša zunanjepolitična stališča. Véliko darilo nemške klasične filozofije človeštvu, naj si ljudje drznejo uporabljati svoj um, naj si drznejo misliti s svojo glavo, naj si drznejo rezonirati, naj si drznejo prizadevati, da bi vedeli, je v teh krajih, v katerih gre sicer marsikaj narobe, še živo. Morda drznosti manjka pri političnih odločitvah, ki imajo mednarodne implikacije. A tolažimo se lahko s tem, da v Evropski uniji ugaša načelo o drzni uporabi uma.

Sapere aude, drzni si uporabljati um, je misel, ki jo je Immanuel Kant zapisal leta 1784. 240 let pozneje ne vemo, kam gre planet. Ne vemo, kaj bo s spiralo nasilja med Iranom in Izraelom. Žal razumemo, kam vodi nasilje nad Palestinci. In če Nemčija

Prvega marca 2022, slab teden po začetku ruskega napada na Ukrajino, je ruski projektil razdejal slovenski konzulat v ukrajinskem mestu Harkov. Častni konzul se je na srečo pred eksplozijo zatekel v zaklonišče.

kot vélika evropska sila ne zmore absorbirati javnega rezoniranja Janisa Varufakisa, bo to učinkovalo na okolico.

Napaka bi bila, če bi ob tem pozabili na Ukrajino. Eskalacija med Iranom in Izraelom se je začela, ko se je Izrael odločil, da bo zbombardiral iranski konzulat v Damasku. Izraelski projektil je pobil več iranskih generalov. Komentarji, da gre za dejanje brez primere, pa vendarle niso povsem točni. Konec koncev, 1. marca 2022, slab teden po začetku ruskega napada na Ukrajino, je ruski projektil razdejal slovenski konzulat v ukrajinskem mestu Harkov. Častni konzul se je na srečo pred eksplozijo zatekel v zaklonišče.

Dogajajo se velike stvari. Ne le, da luč uma ni več samoumevna dobrina, obstajajo tudi okoliščine, ko je nezaželena dobrina. Razsvetljenstvo, ki je slavilo luč uma, predstavlja prelom s fevdalizmom. Paradoks tehnološkega fevdalizma, o katerem je Varufakis govoril v ljubljanski Cukrarni, je v tem, da z njegovim vzponom ugaša tudi pravica do javne rabe uma. ●