Pro­fe­sor sla­vi­sti­ke med bi­bli­o­te­kar­ji

Di­rek­tor Po­kra­jin­ske in štu­dij­ske knji­žni­ce Mur­ska So­bo­ta Jo­že Vu­gri­nec pred upo­ko­ji­tvi­jo

Vecer - - POMURJE - BRAN­KO ŽUNEC

Ni dvo­ma, da le­ta 1945 v Bo­go­ji­ni ro­je­ni prof. Jo­že Vu­gri­nec, "iz­u­čen" sla­vist in "pri­u­čen" bi­bli­o­te­kar - kot sam se­be hu­do­mu­šno po­i­me­nu­je - pu­šča po­memb­ne sle­di v po­mur­ski (in slo­ven­ski) sla­vi­sti­ki in bi­bli­o­te­kar­stvu, s 1. ja­nu­ar­jem se bo upo­ko­jil. "Pra­vi raz­mah knji­žni­čar­stva v Pre­k­mur­ju se je za­čel še­le z usta­no­vi­tvi­jo Štu­dij­ske knji­žni­ce Mur­ska So­bo­ta le­ta 1956, naj­mlaj­še med vse­mi štu­dij­ski­mi knji­žni­ca­mi na Slo­ven­skem. Mo­ji pre­ho­dni­ki so bi­le sa­me zna­ne oseb­no­sti: dr. Franc Za­dra­vec, ki je bil pr­vi, ne­pro­fe­si­o­nal­ni uprav­nik in je štu­dij­sko knji­žni­co spra­vil v ži­vlje­nje, dr. Va­nek Šiftar, prof. Šte­fan Se­do­nja in prof. Ni­ki­ca Bru­men, ra­zen prof. Za­drav­ca so vsi že po­koj­ni," se spo­mi­nja. V kra­ju, kjer je ena naj­lep­ših sa­kral­nih stavb, kar jih pre­mo­re Slo­ve­ni­ja, Pleč­ni­ko­va žu­pnij­ska cer­kev Go­spo­do­ve­ga vne­bo­ho­da, je imel v osnov­ni šo­li odlič­no uči­te­lji­co slo­ven­ske­ga je­zi­ka Ivan­ko Po­toč­nik, po­ro­če­no Ko­ren, ki "me je ne le uva­ja­la v skriv­no­sti le­pe­ga pi­sne­ga in go­vor­ne­ga iz­ra­ža­nja, tem­več sem ji bil po­moč­nik v šol­ski knji­žni­ci. Po­klic knji­žni­čar­ja je že ta­krat po­stal re­zerv­na od­lo­či­tev za to, kaj lah­ko po­sta­nem, če se mi ne ure­sni­či pr­va že­lja - da bom po­stal pro­fe­sor slo­ven­ske­ga je­zi­ka in knji­žev­no­sti." Z nje­go­vim štu­di­jem sla­vi­sti­ke (slo­ven­ske­ga in ru­ske­ga je­zi­ka s knji­žev­nost­ma) na lju­bljan­ski Fi­lo­zof­ski fa­kul­te­ti je po­ve­za­nih ve­li­ko za­ni­mi­vih zgodb, ena od teh go­vo­ri, da je ho­tel štu­den­ta Vo­grin­ca "k se­bi zvle­či" le­gen­dar­ni slo­ven­ski etno­log iz Bel­tin­cev prof. dr. Vil­ko No­vak. Po di­plo­mi pri prof. Za­drav­cu je bil ne­kaj me­se­cev ho­no­rar­ni lek­tor pri Po­mur­ski za­lož­bi, po kon­ča­nem slu­že­nju vo­ja­ške­ga ro­ka je de­se­tle­tje učil slo­ven­ski knji­žni je­zik v ta­kra­tnem Šol­skem cen­tru za bla­gov­ni pro­met in Eko­nom­ski šo­li Mur­ska So­bo­ta, na­to več kot tri de­se­tle­tja de­lal kot bi­bli­o­te­kar, "od te­ga do­brih 23 let kot pr­vi med ena­ki­mi (vsaj ta­ko mi­slim) v so­bo­škem in po­mur­skem knji­žni­čar­stvu. Ži­vlje­nje je bi­lo ra­do­dar­no, omo­go­či­lo mi je do­se­či oba po­kli­ca". V Po­kra­jin­ski in štu­dij­ski knji­žni­ci (PIŠK) se je za­po­slil 1. sep­tem­bra 1982, ta­krat je njen knji­žni fond štel ne­kaj nad 110.000 enot gra­di­va, da­nes šte­je 358.480 enot vseh vrst gra­di­va.

"Če­prav je že od le­ta 1946 v Mur­ski So­bo­ti de­lo­va­la ljud­ska knji­žni­ca, se je kot knji­žni­ca in či­tal­ni­ca le­ta 1973 zdru­ži­la s štu­dij­sko v PIŠK. V tem ča­su so bi­le štu­dij­ske knji­žni­ce na Slo­ven­skem uki­nje­ne, a ime je osta­lo, ostal je tu­di ta­ko ime­no­va­ni ob­ve­zni pri­me­rek (en iz­vod vsa­ke­ga ti­ska­ne­ga gra­di­va), ki so ga mo­ra­li za­lo­žni­ki za­stonj da­ja­ti vsa­ki od nek­da­njih štu­dij­skih knji­žni­ci,"raz­čle­nju­je. K no­ve­mu raz­ma­hu knji­žni­čar­stva v po­kra­ji­ni so na za­čet­ku 90-ih let pri­po­mo­gli knji­žni­čar­ji po za­ko­nu o za­vo­dih, ki je omo­go­čil, da so se prej de­lov­ne eno­te v ve­čjih kul­tur­nih cen­trih iz­lo­či­le in za­ži­ve­le sa­mo­stoj­no. Na­sle­dnja pri­do­bi­tev je bil le­ta 2000 na­kup no­ve­ga bi­bli­o­bu­sa, mo­der­ne po­tu­jo­če knji­žni­ce, in na­to za­če­tek gra­dnje no­ve knji­žni­ce v Mur­ski So­bo­ti, zgra­je­na je bi­la v do­brih treh le­tih. "Ni pa po­pol­no­ma opre­mlje­na, ker gra­dnje in opre­me ne­ka­te­re po­mur­ske ob­či­ne ni­so (so) fi­nan­ci­ra­le,"kri­tič­no opo­mni.

Po­no­sen je na "odlič­no so­de­lo­va­nje z ne­ka­te­ri­mi knji­žni­ca­mi v tu­ji­ni, v za­čet­ku 60-ih let je PIŠK za­če­la so­de­lo­va­ti z žu­pa­nij­sko knji­žni­co Dáni­el Ber-

(Bran­ko Žunec) zse­nyi v Som­bo­te­lu v do­bro po­rab­skih Slo­ven­cev in pre­k­mur­skih Ma­dža­rov (iz­me­nja­va mo­no­gra­fij in pe­ri­o­dič­ne­ga ti­ska, raz­stav, stro­kov­nih po­sve­to­vanj), so­de­lu­je z dr­žav­no knji­žni­co v Bu­dim­pe­šti, z de­žel­no v Grad­cu in z ne­ka­te­ri­mi knji­žni­ca­mi na Hr­va­škem," me­ni Vu­gri­nec, ki kot svoj naj­ve­čji pri­spe­vek k slo­ven­ske­mu knji­žni­čar­stvu - le­ta 2007 je pre­jel Čo­po­vo di­plo­mo, naj­ve­čje knji­žni­čar­sko pri­zna­nje v dr­ža­vi - šte­je, da je bil v za­čet­ku 90-ih let zra­ven pri vzpo­sta­vi­tvi slo­ven­ske­ga vza­je­mne­ga ka­ta­lo­ga Co­biss in da je v okrog 250 eno­tah pro­mo­vi­ral pre­k­mur­sko do­mo­znan­stvo in bi­bli­o­te­kar­stvo. Pre­pri­čan je, da "gle­de na to, da so ča­si za knji­go in knji­žni­čar­stvo iz­re­dno tež­ki, PIŠK pre­da­ja na­sle­dni­ci Ja­sni Hor­vat v do­brem sta­nju. Pre­cej na­čr­tov imam še z bi­blIo­te­kar­stvom, v PIŠK me po­se­bej za­ni­ma­ta dve zbir­ki - do­mo­znan­ska in Šer­ko­ja­na."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.