Tol­mač gra­di most med lju­dmi

Če se de­ni­mo spro­ži mi­gra­cij­ski val iz na pri­mer Ro­mu­ni­je, pro­ble­ma ne bo mo­go­če re­ši­ti brez ka­ko­vo­stnih pre­va­jal­skih sto­ri­tev

Večer - - ZNANJE - BAR­BA­RA GA­VEZ VOLČJAK

Pe­te­kli pe­tek in so­bo­to se je raz­me­ro­ma mla­di, ko­maj dva­naj­sto le­to de­lu­jo­či od­de­lek za pre­vo­do­slov­je na Fi­lo­zof­ski fa­kul­te­ti Uni­ver­ze v Ma­ri­bo­ru pred­sta­vil šir­ši stro­kov­ni jav­no­sti z med­na­ro­dno za­sno­va­no in spe­ci­fič­no ori­en­ti­ra­no kon­fe­ren­co z na­slo­vom Tol­ma­če­slov­je na sti­či­šču znan­stve­nih di­sci­plin. V ospred­ju je bi­la raz­me­ro­ma mla­da ve­ja zna­no­sti, ki se ukvar­ja s te­o­re­tič­ni­mi vi­di­ki tol­ma­če­nja. To je v na­spro­tju s pi­snim pre­va­ja­njem ustno in zah­te­va za­ra­di po­seb­nih je­zi­kov­nih po­lo­ža­jev tu­di dru­gač­ne ve­šči­ne in zna­nje.

Na kon­fe­ren­ci je bi­la po­seb­na po­zor­nost po­sve­če­na ta­ko ime­no­va­ne­mu tol­ma­če­nju za po­tre­be sku­pno­sti, ve­ji tol­ma­če­nja, ki po be­se­dah asi­stent­ke Ale­ksan­dre Nuč, so­or­ga­ni­za­to­ri­ce kon­fe­ren­ce, uži­va ne­ko­li­ko manj­ši ugled stro­kov­ne jav­no­sti. "Gre za tol­ma­če­nje pri psi­ho­te­ra­pi­jah, na so­di­šču, pri po­li­ci­ji in po­dob­no. Ude­le­žen­ci pred­sta­vlja­jo svo­je prak­tič­ne iz­ku­šnje, de­ni­mo od­nos med tol­ma­čem in na­roč­ni­kom, po ve­či­ni pa so pre­da­va­nja znan­stve­no usmer­je­na, tol­ma­či prak­ti­ki, ki obe­nem de­la­jo na uni­ver­zah, pred­sta­vlja­jo svo­je znan­stve­ne raz­i­ska­ve." To­vr­stno tol­ma­če­nje je mo­go­če štu­di­ra­ti tu­di na ma­ri­bor­ski fi­lo­zof­ski fa­kul­te­ti, in si­cer za nem­ški, an­gle­ški in ma­džar­ski je­zik. Ma­gi­str­ski štu­dij­ski pro­gra­mi so pol­ni, nji­ho­vi štu­den­ti pa po be­se­dah Nu­če­ve že de­la­jo v Bru­slju, Salz­bur­gu, Bon­nu in še kje.

V ple­nar­nem pre­da­va­nju je po­seb­no­sti tol­ma­če­nja za po­tre­be sku­pno­sti pred­sta­vil dr. Erich Prunč z Uni­ver­ze v Grad­cu, ki je po be­se­dah pr­ve pred­stoj­ni­ce ma­ri­bor­ske­ga pre­vo­do­slov­ja dr. Kar­men Ter­žan Ko­pecky ve­li­ko pri­po­mo­gel k usta­no­vi­tvi in za­go­nu od­del­ka. Je­zi­kov­no po­sre­do­va­nje v " in­te­rak­ci­ji med pred­stav­ni­ki ka­ke in­sti­tu­ci­je ali or­ga­ni­za­ci­je ter po­sa­me­zni­kom, ki po­tre­bu­je ali mo­ra do­bi­ti to­vr­stno po­sre­do­va­nje", je Prunč po­i­me­no­val pe­pel­ka tol­ma­če­nja, saj ima v pri­mer­ja­vi s kon­fe­renč­nim tol­ma­če­njem ve­li­ko slab­ši sta­tus, če­prav ni nič manj po­memb­no. Za­zna­mu­je ga ve­li­ko šte­vi­lo asi­me­trij med go­vor­ni­ki: pri ob­vla­do­va­nju je­zi­ka, splo­šnem zna­nju in kul­tur­nih po­seb­no­stih. V ko­mu­ni­ka­ci­ji med nji­mi ve­dno pre­vla­da­jo mo­de­li do­mi­nan­tne kul­tu­re. Tol­ma­či za po­tre­be sku­pno­sti so za­to ne­ka­kšni gra­di­te­lji mo­stov med lju­dmi in po­tre­bu­je­jo vr­sto spe­ci­fič- nih znanj, ne le je­zi­kov­ne­ga, tem­več teh­no­lo­ško, psi­ho­lo­ško, med­kul­tur­no. "Ve­dno več lju­di bo tu­di v Slo­ve­ni­ji po­tre­bo­va­lo nji­ho­ve sto­ri­tve, ne le 'ti­sti z ju­ga', ki jih naj­ra­je po­ve­zu­je­mo s kri­mi­na­lom, tem­več tu­di na­va­dni dr­ža­vlja­ni v da­na­šnji uni­ji," je na vpra­ša­nje, ka­ko vi­di pri­ho­dnost to­vr­stne­ga tol­ma­če­nja, od­go­vo­ril dr. Prunč. "Ne­kaj ča­sa se bo to še da­lo re­še­va­ti s ta­ko ime­no­va­ni­mi ve­li­ki­mi je­zi­ki, am­pak če se de­ni­mo spro­ži mi­gra­cij­ski val iz na pri­mer Ro­mu­ni­je, ki je čla­ni­ca Evrop­ske uni­je, in ga ne bo mo­go­če za­je­zi­ti za­ra­di ve­ljav­ne za­ko­no­da­je, pro­ble­ma ne bo mo­go­če re­ši­ti brez ka­ko­vo­stnih pre­va­jal­skih sto­ri­tev." Te bo­do po­treb­ne tu­di v zdra­vstvu, šol­stvu in na dru­gih po­dro­čjih druž­be. V Av­stri­ji ima­jo po­nu­dni­kov teh sto­ri­tev do­volj pred­vsem za­ra­di ča­sov pred de­se­ti­mi le­ti, ko je bi­la jav­nost bolj na­klo­nje­na pri­se­lje­va­nju, zdaj pa za­ra­di "po­pu­liz­mov", kot se je iz­ra­zil Prunč, opa­ža­jo za­stoj v iz­o­bra­že­va­nju. Po nje­go­vem mne­nju je za­go­ta­vlja­nje ka­ko­vo­stne­ga tol­ma­če­nja za vse slo­je druž­be pred­vsem vpra­ša­nje člo­ve­ko­vih pra­vic in vpra­ša­nje ve­ro­do­stoj­no­sti druž­be, ki pri­se­ga na člo­ve­ko­ve pra­vi­ce.

Pred­stoj­ni­ca od­del­ka za pre­vo­do­slov­je dr. Vla­sta Ku­čiš je po­u­da­ri­la po­men kon­fe­ren­ce v lu­či pri­za­de­vanj od­del­ka, da opo­zo­ri na svoj ob­stoj ter po­memb­nost pre­va­ja­nja in tol­ma­če­nja za ži­vlje­nje v mul­ti­kul­tur­ni Evrop­ski uni­ji. "Go­vo­ri­mo o sto­le­tju, v ka­te­rem se vsi uči­mo tu­jih je­zi­kov, ven­dar je stro­kov­no pre­va­ja­nje in tol­ma­če­nje še ve­dno iz­je­mno po­memb­no. V ospred­je po­sta­vlja­mo med­kul­tur­no ko­mu­ni­ka­ci­jo, brez ka­te­re si ne mo­re­mo pred­sta­vlja­ti Evro­pe 21. sto­le­tja, saj nam že se­daj go­vo­ri­jo o Evro­pi dveh hi­tro­sti. Kon­fe­ren­ca naj bi bi­la ko­rak k te­mu, da se iz­o­gne­mo ta­kšni de­li­tvi," je skle­ni­la Vla­sta Ku­čiš.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.