No­vi di­rek­tor je Uroš Pri­kl

Vo­de­nje Do­ma pod gor­co bo pre­vzel pri­ho­dnji me­sec

Vecer - - SLOVENIJA - MATEJA GROŠELJ

Dom pod gor­co v Ma­ri­bo­ru je do­bil no­ve­ga di­rek­tor­ja. Po­tem ko je sre­di de­cem­bra od­sto­pil Ma­tjan Cojh­ter, je nad­zor­ni svet do­ma pod vod­stvom Jel­ke Kol­ma­nič (De­sus) iz­ve­del jav­ni raz­pis. Nanj se je pri­ja­vi­lo šti­ri­najst kan­di­da­tov, v ož­ji iz­bor pa sta pri­šla dva, iz­med ka­te­rih so vče­raj za no­ve­ga di­rek­tor­ja iz­bra­li 42-le­tne­ga Uro­ša Pri­kla ( je član De­su­sa).

Ma­ri­bor­čan, po iz­o­braz­bi uni­ver­zi­te­tni di­plo­mi­ra­ni eko­no­mist, je od ma­ja la­ni za­po­slen kot ge­ne­ral­ni se­kre­tar na mi­ni­str­stvu za zdrav­je, si­cer pa v dr­žav­ni upra­vi de­la že od le­ta 2001, ko je pri­čel na mi­ni­str­stvu za de­lo, dru­ži­no in so­ci­al­ne za­de­ve. Pred tem, od le­ta 1998, je bil za­po­slen v go­spo­dar­stvu na raz­lič­nih vod­stve­nih funk­ci­jah.

Pri­kla, ki bo funk­ci­jo v do­mu sta­ro­stni­kov pred­vi­do­ma pre­vzel pri­ho­dnji me­sec, v Do­mu pod gor­co ne ča­ka lah­ka na­lo­ga. Dom naj bi bil si­cer pr­vič od usta­no­vi­tve lan­sko le­to kon­čal s po­zi­tiv­nim re­zul­ta­tom, a je med le­to­ma 2010 in 2012 ustva­ril 1,21 mi­li­jo­na evrov iz­gu­be, bre­me­ni pa ga tu­di 12,4 mi­li­jo­na evrov kre­di­ta za­ra­di pre­pla­ča­ne in­ve­sti­ci­je iz ob­do­bja bi­vše­ga žu­pa­na Fran­ca Kan­gler­ja.

Do mar­ca bo dom še na­prej vo­di­la so­ci­al­na de­lav­ka v njem Mi­ha­e­la Strmč­nik. (ise) "Do­kler bo Mar­tin Kr­pan, davč­ni uta­je­va­lec, v či­tan­kah na­sto­pal kot he­roj, bo­mo ime­li si­vo eko­no­mi­jo," je sli­ko­vi­ta glav­na tr­žna in­špek­to­ri­ca An­drej­ka Gr­lić. Da­lje, šu­šmar­ji, ki de­la­jo na čr­no - to­rej de­jav­no­sti ni­so pri­ja­vi­li -, ima­jo so­sto­ril­ce. So­sto­ri­lec šu­šmar­ja na­ja­me. Glo­ba zna­ša 208 evrov, lah­ko tu­di pol manj ob pra­vo­ča­snem pla­či­lu. "Do­kler je ne bo­mo po­ve­ča­li, kot je pre­dla­ga­no, na 1000 do 3000 evrov, bo ta­ko."

V ob­do­bju 2007-2013 so tr­žni in­špek­tor­ji opra­vi­li ne­kaj več kot 34 ti­soč pre­gle­dov de­la na čr­no, sa­mo la­ni do­brih se­dem ti­soč. Iz­re­kli so 215 opo­mi­nov, oglo­bi­li 629 kr­ši­te­ljev, za de­vet­najst lju­di so vlo­ži­li ob­dol­žil­ni pre­dlog. Pa ven­dar Gr­li­će­va pra­vi: "Naš na­men je ure­je­nost tr­ga, ne sank­ci­o­ni­ra­nje." Red bi ra­di do­se­gli s 101 in­špek­tor­jem. Ker de­la­jo tu­di po­pol­dne, po­no­či in ob de­la pro­stih dne­vih, de­la­jo na ro­bu mo­či. Vsak iz­med za­po­sle­nih bi, če bi že­lel sa­mo en­krat le­tno obi­ska­ti vsa­ke­ga iz­med re­gi­stri­ra­nih go­spo­dar­skih su­bjek­tov, imel spi­sek 1900 za­dev.

De­lo na čr­no ni ena­ko za­po­slo­va­nju na čr­no. "Do­ga­ja se v re­al­nem sek­tor­ju, brez skle­ni­tve po­god­be o za­po­sli­tvi. Ka­kšen je iz­go­vor teh kr­ši­te­ljev? Imam osem dni ča­sa za pri­ja­vo." Tu­di tu se pri­pra­vlja spre­mem­ba. Pri­ja­ve, ki jih na to te­mo prej­me tr­žni in­špek­to­rat, od­sto­pi pri­stoj­ne­mu or­ga­nu, to je de­lov­ni in­špek­ci­ji.

Po­nu­dni­ki po­so­jil v Lju­blja­ni, po­rab­ni­ki na Šta­jer­skem

Zdra­mi­ti bi se mo­ra­li s so­de­lo­va­njem v ak­ci­ji Vklo­pi ra­zum, vze­mi ra­čun še po­tro­šni­ki. Če­tu­di, kot po­u­dar­ja

(An­drej Pe­te­lin­šek) Gr­li­će­va, ko jih k po­zi­va k čim ve­čji od­ziv­no­sti, tr­žni in­špek­to­rat ni po­tro­šni­ška or­ga­ni­za­ci­ja, je vme­snik med upo­rab­ni­ki in pod­je­tji. "Ni res, ko vas pre­pri­ču­je­jo, da bo­ste pri­hra­ni­li, ker ne bo­ste pla­ča­li dav­ka, če ne zah­te­va­te ra­ču­na. Na­spro­tno, ti­sti, ki že ima­jo do­volj, bo­do ime­li še več, vi ne!" In spo­mni, da se s ta­ko po­bra­nim de­nar­jem na­pa­ja­jo zdra­vstvo, šol­stvo, ne na­za­dnje tu­di ga­sil­ci, ki zdaj ne­se­bič­no po­ma­ga­jo lju­dem v sti­ski.

Pre­vi­dno pri od­lo­ča­nju za po­tro­šni­ška po­so­ji­la, pa sve­tu­je An­drej Ža­kelj, vod­ja splo­šne­ga sek­tor­ja tr­žne­ga in­špek­to­ra­ta. Kot ka­že sta­ti­sti­ka, je naj­več po­nu­dni­kov to­vr­stnih po­slov, ki ni­so ban­ke, v Lju­blja­ni, naj­več in­te­re­sen­tov za­nje pa na se­ve­rovzho­du dr­ža­ve. " Tam, kje so lju­dje bolj rev­ni in po­tre­bu­je­jo de­nar za osnov­ne po­tre­be," do­da­ja Gr­li­će­va. Ne­dav­na ob­se­žna ak­ci­ja pre­go­na ode­ru­ških po­so­jil je tu­di in­špek­tor­je ne­če­sa na­u­či­la: do­ku­men­ta­ci­ja je skri­ta na USB-ključ­kih, ti ob ne­na­po­ve­da­nem obi­sku ro­ma­jo v žep ali oseb­no tor­bi­co, ka­mor in­špek­tor­jem ni do­vo­lje­no vpo­gle­da­ti. Iz­go­vor: saj sa­mo sve­tu­je­mo.

Naj se to­rej po­tro­šni­ki pred­ho­dno po­za­ni­ma­jo - tu­di pri tr­žnem in- špek­to­ra­tu ima­jo evi­den­co -, ali ima po­nu­dnik po­tro­šni­ške­ga kre­di­ta do­vo­lje­nje za to de­jav­nost. " Tu ne gre za baj­ne mi­li­jo­ne kot pri taj­ku­nih, am­pak za manj­še zne­ske, okrog dva ti­soč evrov, ki pa ma­le­mu člo­ve­ku ve­li­ko po­me­ni­jo." Slo­ve­ni­ja je la­ni v sis­tem hi­tre­ga evrop­ske­ga ob­ve­šča­nja Ra­pex od­da­la 27 in­for­ma­cij o ne­pri­mer­nih iz­del­kih, osem jih je pri­ja­vil tr­žni in­špek­to­rat. Ve­či­no o ne­var­nih otro­ških obla­či­lih.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.