Dr. Mir­ko Kri­žman (

Vecer - - KULTURA - DR. MAR­KO JESENŠEK

Mir­ko Kri­žman je bil ro­jen v Slom­ško­vih kra­jih, otro­štvo je pre­ži­vljal v Po­mur­ju in na av­strij­skem Ko­ro­škem, mla­do­stni­ška le­ta pa v Ma­ri­bo­ru, ki ga je oseb­no­stno, ču­stve­no in ume­tni­ško za zme­raj za­zna­mo­val. Le­ta 1968 se je po di­plo­mi na lju­bljan­ski sla­vi­sti­ki in ger­ma­ni­sti­ki za­če­la nje­go­va ze­lo uspe­šna aka­dem­ska ka­ri­e­ra – po­stal je viš­je­šol­ski pre­da­va­telj za nem­ški je­zik in fo­ne­ti­ko na Pe­da­go­ški aka­de­mi­ji v Ma­ri­bo­ru, po­di­plom­sko iz­o­bra­že­va­nje in stro­kov­no iz­pol­nje­va­nje pa je na­da­lje­val na tu­jih uni­ver­zah (Le­ip­zig, Bre­men, Du­naj). Ma­gi­stri­ral je iz nem­ške knji­žev­no­sti in sti­li­sti­ke na Uni­ver­zi v Za­gre­bu, dok­to­ri­ral pa je iz pe­sni­ške­ga je­zi­ka Chri­sti­ne La­vant na Fi­lo­zof­ski fa­kul­te­ti v Lju­blja­ni. Od le­ta 1984 do upo­ko­ji­tve je bil re­dni pro­fe­sor za nem­ški je­zik in sti­li­sti­ko na Fi­lo­zof­ski fa­kul­te­ti Uni­ver­ze v Ma­ri­bo­ru. Za odlič­nost znan­stve­ne­ga de­la je pre­jel na­gra­do Skla­da Bo­ri­sa Ki­dri­ča, Uni­ver­za v Ma­ri­bo­ru ga je odli­ko­va­li z zla­to pla­ke­to in z na­zi­vom za­slu­žne­ga pro­fe­sor­ja, me­sto Ma­ri­bor s sre­br­nim gr­bom, Zve­za kul­tur­nih or­ga­ni­za­cij Ma­ri­bor z zla­tim zna­kom, bil je ča­stni član Sla­vi­stič­ne­ga dru­štva Slo­ve­ni­je in Dru­štva uni­ver­zi­te­tnih pro­fe­sor­jev Ma­ri­bor, v ka­te­rem je dol­ga le­ta so­de­lo­val kot pod­pred­se­dnik in skr­bel za ži­vah­no dru­štve­no de­lo­va­nje na kul­tur­nem in li­te­rar­nem po­dro­čju. Pre­da­val je na šte­vil­nih znan­stve­nih pri­re­di­tvah do­ma in po sve­tu. Nje­go­va znan­stve­na bi­bli­o­gra­fi­ja je ob­ču­do­va­nja vre­dna, v šte­vil­kah pa iz­po­sta­vljam osem znan­stve­nih mo­no­gra­fij, več kot 80 znan­stve­nih raz­prav, čez 100 re­fe­ra­tov in pre­da­vanj na med­na­ro­dnih in do­ma­čih znan­stve­nih kon­fe­ren­cah, več kot 40 in­ter­vju­jev, ki so jih z njim opra­vi­li do­ma in v tu­ji­ni.

Pro­fe­sor Mir­ko Kri­žman je na ma­ri­bor­ski uni­ver­zi šte­vil­nim ge­ne­ra­ci­jam od­sti­ral vpo­gled v glo­bi­ne in tan­či­ne nem­ške­ga je­zi­ka, jim vztraj- no in vne­to pri­po­ve­do­val o mo­ral­ni od­go­vor­no­sti ter etič­ni za­ve­za­no­sti in po­slan­stvu uči­telj­ske­ga po­kli­ca. S pre­po­znav­nim na­či­nom, s ka­te­rim je znal po­ve­zo­va­ti la­stno po­klic­no in za­seb­no ži­vlje­nje, je štu­den­tom na­ka­zo­val, ka­ko po­memb­no je naj­ti rav­no­ves­je med obo­jim.

Vsi, ki smo Mir­ka sre­ča­va­li, se z njim dru­ži­li in po­go­var­ja­li, po­zna­mo nje­go­vo nav­du­še­nje nad Goe­the­jem, v slo­ven­ski po­e­zi­ji pa je vi­so­ko na pr­vo me­sto po­sta­vljal Jo­si­pa Mur­na – oba je ci­ti­ral iz gla­ve, Nem­ca v nem­šči­ni, na­še­ga pe­sni­ka mo­der­ne pa v ma­ni­ri naj­bolj­še­ga slo­ven­ske­ga in­ter­pre­ta. Več­krat sva raz­mi­šlja­la o hre­pe­ne­nju, od­tu­je­no­sti, me­lan­ho­li­ji, du­šev­ni osa­mlje­no­sti in slu­tnji smr­ti v slo­ven­ski po­e­zi­ji ter o vpra­ša­nju do­se­ga­nja in pre­se­ga­nja ci­ljev v pe­sni­ški in pre­dro­man­tič­ni fi­lo­zof­ski mi­sli ve­li­ke­ga Goe­the­ja. Mir­ko me je učil, da lju­dje ni­smo po­pol­ni, da pa je do­volj, če si zna­mo ci­lje pra­vil­no za­sta­vi­ti in si jih pri­za­de­va­mo do­se­ga­ti – ni nuj­no, da jih tu­di do­se­že­mo.

Za 80-le­tni­co smo Mir­ka Kri­žma­na obi­ska­li do­ma. Pri­ne­sli smo mu mo­no­gra­fi­jo, na­sta­lo ob nje­go­vem vi­so­kem ži­vljenj­skem ju­bi­le­ju, ure­di­li so jo nje­go­vi na­sle­dni­ki z od­del­ka za ger­ma­ni­sti­ko. Po­go­vor je hi­tro ste­kel, to­krat smo go­vo­ri­li več mi, Mir­ko nas je po­slu­šal in spod­bu­jal s krat­ki­mi stav­ki, pri tem pa se je mo­no­gra­fi­je v svo­jo čast ve­se­lil, kot da ni za njim že na de­se­ti­ne ob­ja­vlje­nih znan­stve­nih pu­bli­ka­cij, le­po­slov­nih del, sa­mo­stoj­nih pe­sni­ških zbirk in pre­vo­dov. Znal je uži­va­ti tu­di v ti­stem tre­nut­ku! Dru­ge­ga ju­lij­ske­ga tor­ka je umir­jen, spra­vljen s se­boj in s tem sve­tom od­šel v da­lja­ve, za­ve­da­joč se Stvar­ni­ko­ve moj­stro­vi­ne in na­še min­lji­vo­sti.

Mir­ko, hva­la ti za vse, kar si nas na­u­čil, za vse tvo­je zna­nje in po­go­vo­re in pe­smi in dru­že­nja.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.