Po­dra­vski obraz

Mno­gi So­njo Vo­to­len po­zna­jo kot pe­sni­co, li­te­rar­no ustvar­jal­ko, tu­di sli­kar­ko in se­ve­da uči­te­lji­co. Je pa več­na is­kal­ka no­ve­ga tu­di ino­va­tor­ka s pri­zna­njem

Vecer - - PODRAVJE - SLAVICA PIČERKO PEKLAR

So­nja Vo­to­len iz Ki­dri­če­ve­ga je na ne­dav­nem med­na­ro­dnem sej­mu ino­va­cij v Juž­ni Ko­re­ji ko­mi­si­jo pre­pri­ča­la s tri­ko­tni­mi ku­hinj­ski­mi oma­ri­ca­mi, pa bi jih či­sto lah­ko na­go­vo­ri­la s svo­jo po­e­zi­jo, pro­zni­mi de­li, tu­di sli­kar­stvom.

"Ustvar­ja­nje imam v kr­vi, be­se­de, stav­ke, ki se po­ra­ja­jo med vsak­da­nji­mi opra­vi­li, ču­tim kot sim­fo­ni­jo, vi­dim jih kot bar­ve. Pre­vla­du­je­ta ru­me­na in rde­ča, kot so te mo­je oma­re, ki sem jih ustva­ri­la med pre­no­vo ku­hi­nje. Ne ma­ram vsak­da­nje uje­to­sti, v mo­jem do­mu se mo­ra vse­lej ne­kaj do­ga­ja­ti, spre­mi­nja­ti, za­to tu­di ste­ne po­sli­kam sa­ma, in ko sem pred le­ti ob­na­vlja­la ku­hi­njo, sem že­le­la ustva­ri­ti ne­kaj sa­mo­svo­je­ga. Ta­ko so na­sta­le tri­ko­tne oma­ri­ce, ne­ka­te­re z vra­ti, dru­ge od­pr­te, a od ide­je do re­snič­ne iz­de­la­ve je mi­ni­lo kar ne­kaj ča­sa, saj sem dol­go is­ka­la mi­zar­ja, ki bi mi pri­sluh­nil. V mi­zar­ski de­lav­ni­ci Ku­kov­če­vih na Ptu­ju so bi­li pri­pra­vlje­ni stro­je pri­la­go­di­ti ne­ko­li­ko dru­gač­ni iz­de­la­vi in na­re­di­li smo ne­kaj oma­ric, ki sem jih po­tem re­gi­stri­ra­la v ura­du za in­te­lek- tu­al­no la­stni­no v ru­bri­ki mo­del in ne pa­tent.

Pre­pri­ča­la s fo­to­gra­fi­ja­mi oma­ric

V za­vo­du za spod­bu­ja­nje ino­va­tiv­no­sti Ak­tiv­ni slo­ven­ski ino­va­tor­ji so po­tem to mo­jo za­mi­sel pre­po­zna­li kot ti­sto, s ka­te­ro bi se lah­ko pred­sta­vi­li tu­di na ka­kem sej­mu ino­va­cij. Ta­ko se je zgo­di­la uspe­šna juž­no­ko­rej­ska zgod­ba. Oma­ric tja ni­sem mo­gla po- sla­ti, saj so te del mo­je ku­hi­nje, smo pa na­re­di­li fo­to­graf­sko pred­sta­vi­tev in ne­kaj pla­ka­tov je pre­pri­ča­lo čla­ne med­na­ro­dne ko­mi­si­je, da so mo­jim oma­ri­cam pri­so­di­li bro­na­sto me­da­ljo in pri­zna­nje," raz­la­ga So­nja Vo­to­len. Do­da­ja, da bi bi­la se­ve­da ve­se­la, če bi se na­šel kdo, ki bi tri­ko­tne oma­ri­ce tu­di za­res za­čel iz­de­lo­va­ti in jih kot ne­ko­li­ko dru­gač­no pohištvo za­čel po­nu­ja­ti na po­hi­štve­nem tr­gu. "Oma- ri­ce je mo­go­če iz­de­lo­va­ti v raz­lič­nih di­men­zi­jah. Lah­ko bi bi­le tu­di sa­mo­sto­je­če, upo­rab­ne v vseh bi­val­nih pro­sto­rih, tu­di de­lov­nih, a kot je pri nas obi­čaj­no, nam tu­di na tem po­dro­čju manj­ka dr­zno­sti," ugo­ta­vlja so­go­vor­ni­ca, ki se pred­sta­vlja tu­di kot sli­kar­ka, naj­ra­je pa, do­da­ja, pi­še. Iz­da­la je že več pe­sni­ških zbirk, nje­na dram­ska be­se­di­la so po­zna­na gle­da­li­škim in ra­dij­skim ustvar­jal­cem, ra­di jim pri­sluh­ne­jo mla­di in sta­rej­ši. Vo­to­le­no­vo kot pe­sni­co po­zna­jo tu­di v tu­ji­ni, še po­seb­no v Ita­li­ji, ra­da de­la in­ter­vju­je, pi­še por­tre­te, re­cen­zi­je, vo­di li­te­rar­ne ve­če­re, še zla­sti pa jo ve­se­li de­lo z mla­di­mi, saj s svo­ji­mi učen­ci na Osnov­ni šo­li Sliv­ni­ca iz­da­ja naj­stni­ško re­vi­jo za osnov­no­šol­ce - G&B.

Ide­je se kar po­ra­ja­jo

"Zgod­bo, po­ve­za­no z ustvar­ja­njem v le­su, bi vse­ka­kor ra­da še kdaj po­no­vi­la, še lep­še bi bi­lo, če bi oma­ri­ce po­sta­le del na­še­ga vsak­da­na, a jaz sem na­re­di­la, kar sem zmo­gla in zna­la. Zdaj ukvar­ja­nje z nji­mi pre­pu­ščam ti­stim, ki se na to de­lo spo­zna­jo," pra­vi moj­stri­ca več ume­tno­sti, ki do­da­ja, da se ji že ne­kaj ča­sa po gla­vi vr­ti za­mi­sel, ka­ko obli­ko­va­ti in na­re­di­ti če­vlje, ki bi jih člo­vek no­sil vse le­to, še po­seb­no prak­tič­ni bi bi­li za so­dob­ne po­te­pu­he. "Ko se pri nas sre­di zi­me od­pra­vljaš v to­plej­še kra­je, mo­raš mi­sli­ti, ka­ko boš obut na tem svo­jem po­te­pa­nju. In s sa­bo to­vo­ri­ti če­vlje za vse mo­go­če vre­men­ske raz­me­re. Če­vlje, ki jih še ni­sem iz­ri­sa­la, jih pa vi­dim v svo­jih pred­sta­vah, je mo­go­če obu­ti v vseh le­tnih ča­sih. Pa še le­pi so na po­gled, ži­vo­pi­sni in se pri­ka­zu­je­jo kot iz­ziv, ki se mu bom v pri­ho­dnje za­go­to­vo še po­sve­ti­la," pra­vi So­nja Vo­to­len, več­na učen­ka, pri­je­tna uči­te­lji­ca in zve­da­va po­po­tni­ca.

(Slavica Pičerko Peklar)

So­nja Vo­to­len z na­gra­je­ni­mi tri­ko­tni­mi oma­ri­ca­mi v do­ma­či ku­hi­nji

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.