No­ve mo­žno­sti po­ve­zo­va­nja

Z vi­nom in ku­li­na­ri­ko se je de­sti­na­ci­ja Maribor pred­sta­vi­la v Ce­lov­cu, ki po­nu­ja tu­di mo­žno­sti na­dalj­nje­ga so­de­lo­va­nja med me­sto­ma

Vecer - - MARIBOR - MITJA SAGAJ

Le­ta 1947 so sta­ro uli­co v Da­mi­še­vem na­se­lju na Stu­den­cih po­i­me­no­va­li Da­mi­še­va uli­ca. Da­mi­še­vo na­se­lje, ne­koč del va­si Pe­kre, le­ži za Stu­den­škim goz­dom in je bi­lo med dru­go sve­tov­no voj­no uprav­no zdru­že­no s Stu­den­ci. Ime je do­bi­lo po la­stni­ku par­cel Da­mi­šu, ki jih je raz­de­lil v stav­bi­šča in so danes v glav­nem po­zi­da­na. Uli­co v No­vi va­si, vzho­dno od Rad­vanj­ske ce­ste, so le­ta 1947 ob od­pra­vi dvoj­ne­ga po­i­me­no­va­nja pre­i­me­no­va­li v De­vo­vo uli­co. Oskar Dev (1868–1932) je bil skla­da­telj in prav­nik. Med štu­di­jem na Du­na­ju je bil zbo­ro­vod­ja dru­štva Slo­ve­ni­je in Slo­ven­ske­ga pev­ske­ga dru­štva. Le­ta 1919 je v Ma­ri­bo­ru usta­no­vil Glas­be­no ma­ti­co, vr­sto zbo­rov in šo­lo. Na­pi­sal je vr­sto sa­mo­spe­vov (Mak, Ptič­ka, Kan­gli­ca, Sne­gulj­či­ca), skladb za mo­ške in me­ša­ne zbo­re ter har­mo­ni­zi­ral zla­sti ko­ro­ške ljud­ske pe­smi. Le­ta 1981 so no­vo uli­co v Zgor­njem Raz­va­nju po­i­me­no­va­li Dor­ni­ko­va uli­ca. Ivan Dor­nik (1892–1968) je bil uči­telj. Po kon­ča­nem štu­di­ju sla­vi­sti­ke in kla­sič­ne fi­lo­lo­gi­je v Grad­cu le­ta 1919 je po­u­če­val v Lju­blja­ni in Ce­lju. Le­ta 1926 so ga pre­me­sti­li na kla­sič­no gi­m­na­zi­jo v Ma­ri­bo­ru. Po oku­pa­ci­ji le­ta 1941 so ga Nem­ci iz­gna­li v Sr­bi­jo, od ko­der se je vr­nil le­ta 1945 in na­da­lje­val de­lo na kla­sič­ni gi­m­na­zi­ji do le­ta 1953, ko se je upo­ko­jil. Li­te­rar­no je ustvar­jal že kot di­jak, po­zne­je pa je ob­ja­vljal član­ke v ra­znih re­vi­jah. Le­ta 1922 so no­vo uli­co za to­pni­ško vo­ja­šni­co v Mag­da­len­skem pred­me­stju, vzho­dno od Be­tna­vske ce­ste, po­i­me­no­va­li Du­ša­no­va uli­ca. Po nem­ški oku­pa­ci­ji le­ta 1941 so uli­co pre­i­me­no­va­li v Edu­ard Lind Gas­se ( Uli­ca Ed­var­da Lin­da) po nem­škem sli­kar­ju Ed­var­du Lin­du (1827– 1904). Ma­ja 1945 so ji vr­ni­li slo­ven­sko ime Du­ša­no­va uli­ca. Du­šan Sil­ni – Du­šan Šte­fan (1308–1355) je bil naj­mo­goč­nej­ši vla­dar sre­dnje­ve­ške Sr­bi­je. Srb­sko oblast je raz­ši­ril nad Al­ba­ni­jo, vso Ma­ke­do­ni­jo in se le­ta 1346 v Sko­pju okro­nal za car­ja Sr­bov in Gr­kov. Le­ta 1348 je osvo­jil Te­sa­li­jo in Epir ter sku­šal za­vze­ti Ca­ri­grad. Usta­no­vil je srb­sko pa­tri­ar­hi­jo in med le­to­ma 1349 in 1354 iz­dal t. i. Du­ša­nov za­ko­nik, ki str­nje­no od­ra­ža druž­be­no in prav­no ure­di­tev v srb­ski fev­dal­ni dr­ža­vi na vi­šku nje­ne mo­či. Uli­co, ki je na­sta­la po iz­gra­dnji Dr­žav­ne­ga mo­stu v Mag­da­len­skem pred­me­stju, so na­prej po­i­me­no­va­li po nem­škem skla­da­te­lju Ri­char­du Wa­gner­ju (1813–1883). Le­ta 1919 so jo pre­i­me­no­va­li v Dvo­ra­ko­vo uli­co. Po nem­ški oku­pa­ci­ji le­ta 1941 so jo po­nov­no po­i­me­no­va­li Ri­chard Wa­gner Stras­se. Ma­ja 1945 so ji vr­ni­li slo­ven­sko ime Dvo­ra­ko­va uli­ca. An­to­nin Dvořak (1841–1904) je bil če­ški skla­da­telj. Bil je moj­ster ro­man­tič­ne sim­fo­ni­je, ko­mor­ne glas­be ( kla­vir­ski trii, go­dal­ni kvar­te­ti, kvin­te­ti), ope­re (Ru­sal­ka) in ora­to­ri­jev. Po skrb­no ure­je­nem No­vem tr­gu v sre­di­šču Ce­lov­ca je za­do­ne­la pri­stna do­ma­ča glas­ba in čla­ni Aka­dem­ske fol­klor­ne sku­pi­ne Štu­dent iz Ma­ri­bo­ra so mi­mo­i­do­čim s ple­si pred­sta­vi­li Maribor kot tu­ri­stič­no de­sti­na­ci­jo. Ples in glas­ba sta bi­la do­pol­ni­tev po­nu­je­nih vin in hra­ne, s ka­te­ri­mi so se šta­jer­ski vi­nar­ji, go­stin­ci in Hi­ša Sta­re tr­te pr­vič pred­sta­vi­li v glav­nem me­stu av­strij­ske Ko­ro­ške. Ma­ri­bor­ski žu­pan An­drej Fi­štra­vec in ce­lov­ška žu­pa­nja Ma­ria-Lu­i­se Ma­thi­a­schitz pa sta obisk iz­ko­ri­sti­la za za­sa­di­tev po­tom­ke Sta­re tr­te v Vin­skem vr­tu z iz­je­mnim raz­gle­dom na Vrb­sko je­ze­ro.

Da na za­čet­ku pač mo­ra bi­ti ma­lo pro­to­ko­la in da je tr­ta odlič­na pri­lo­žnost za to, je de­jal žu­pan Fi­štra­vec, ki ta pr­vi obisk ma­ri­bor­ske de­le­ga­ci­je v Ce­lov­cu - za­slu­ge za sre­ča­nje gre­do pred­vsem ge­ne­ral­ne­mu kon­zu­lu Slo­ve­ni­je v Av­stri­ji Mi­la­nu Pre­da­nu - vi­di kot te­melj za na­dalj­nje so­de­lo­va­nje med me­sto­ma. "Ce­lo­vec je prav­za­prav bliž­je Ma­ri­bo­ru kot Lju­blja­na in to je bli­ži­na, ki je še ni­smo iz­ko­ri­sti­li. Na­sploh je to od­pi­ra­nje pro­ti Av­stri­ji na rav­ni med­me­stne­ga so­de­lo­va­nja še re­la­tiv­no pra­šno," je de­jal žu­pan. Spo­mnil je, da Maribor z Grad­cem že za­če­nja sku­pno zgod­bo or­ga­ni­za­ci­je sve­tov­ne­ga po­ka­la v gor­skem ko­le­sar­stvu (down­hil­lu) le­ta 2018, pre­pri­čan je, da se bo­sta me­sti sko­zi to in še dru­ge si­ner­gi­je uje­li. "Z gra­škim žu­pa­nom se stri­nja­va, da je pro­stor med Grad­cem in Ma­ri­bo­rom ne­ki eno­tni go­spo­dar­ski pro­stor, ki bi ga lah­ko za­če­li iz­ko­ri­šča­ti tu­di na tak na­čin," pra­vi Fi­štra­vec. Do­da­ja, da bo na žu­pan­sko kon­fe­ren­co, ki jo or­ga­ni­zi­ra v no­vem­bru, zdaj po­va­bil tu­di ko­le­gi­co iz Ce­lov­ca: "Te­ma te kon­fe­ren­ce bo­do in­ve­sti­ci­je v ko­mu­nal­ne sis­te­me sko­zi pri­hran­ke in tam bo­mo ime­li kon­kre­tne pro­jek­te."

Po­ve­zo­va­nje obeh mest pri­na­ša tu­di no­ve mo­žno­sti za go­spo­dar­ske im­pul­ze, je de­ja­la tu­di ce­lov­ška žu­pa­nja Ma­thi­a­schi­tze­va, da so ča­si pro­to­ko­lar­ne­ga med­me­stne­ga so­de­lo­va­nja mi­mo, pa je pre­pri­čan tu­di Fi­štra­vec: "Tu­di v tu­ji­ni si že­li­jo eko­nom­ske­ga po­ve­zo­va­nja in te­mu sle­di­mo, upam, da tu­di s Ce­lov­cem. Gle­de na to, da ima­mo ve­li­ko sku­pne kul­tu­re, da smo si bli­zu, upam, da bo­mo na­šli ne­ke ustre­zne re­ši­tve. Av­stri­ja je med de­že­la­mi, kjer jih je kri­za prak­tič­no ob­šla, tu­di to je pri­lo­žnost za nas."

Tu­di za­če­tna za­dr­ža­nost tam­kaj­šnjih obr­tni­kov in go­spo­dar­stve­ni­kov Fi­štrav­ca ne skr­bi: "Ta od­nos Slo­ve­ni­ja-Ko­ro­ška je zgo­do­vin­sko-po­li­tič­no obre­me­njen in je po­tre­ben ne­ki čas tu­di za meh­ča­nje. Kar smo danes (v to­rek, op. p.) na­re­di­li sre­di Ce­lov­ca, si še pred par le­ti ni bi bi­lo za za­mi­sli­ti. Do­go­dek se ne bi od­vil na ta­ko ljud­sko pri­je­ten na­čin, am­pak bi go­to­vo pri­šlo do ka­kšne pro­vo­ka­ci­je. Za vse je po­treb­ne­ga ne­kaj ča­sa." A s tor­ko­vo pred­sta­vi­tvi­jo de­sti­na­ci­je Maribor v Ce­lov­cu, ki se je je ude­le­žil tu­di pred­stav­nik Slo­ven­ske tu­ri­stič­ne or­ga­ni­za­ci­je v Av­stri­ji Jan Ci­gle­neč­ki, so bi­li za­do­volj­ni tu­di pred­stav­ni­ki Ob­moč­ne obr­tno-pod­je­tni­ške zbor­ni­ce Maribor.

Da je učin­ke to­vr­stnih pred­sta­vi­tev si­cer tež­ko iz­me­ri­ti, da se pa ti lah­ko po­ka­že­jo tu­di čez dalj ča­sa in da ta­kšne pred­sta­vi­tve, kjer po­nu­dni­ki ne­po­sre­dno na­go­var­ja­jo ob­ča­ne tu­je­ga me­sta, go­to­vo po­nu­di­jo ve­čji iz­plen kot kla­sič­ni sej­mi, je pre­pri­čan Vin­ko Šer­bi­nek iz vi­no­gra­dni­ške do­ma­či­je Ku­šter iz Sve­či­ne. In Ko­ro­ška, ki je tu­ri­stič­na ve­le­si­la tu­di v šir­šem me­ri­lu Evro­pe, ima to pred­nost, da ni več kot dve uri vo­žnje do slo­ven­ske Šta­jer­ske. Av­strij­ci so po be­se­dah di­rek­to­ri­ce Za­vo­da za tu­ri­zem Maribor-Po­hor­je Ja­nje Vi­her si­cer v lan­sko­le­tni bi­lan­ci dru­gi po šte­vi­lu za Nem­ci, so pa naj­šte­vilč­nej­ši dnev­ni go­stje v Ma­ri­bo­ru in oko­li­ci. In le­to­šnji vno­vič­ni po­rast nji­ho­ve­ga obi­ska je men­da po­sle­di­ca tu­di ne­po­sre­dne­ga ogla­še­va­nja ma­ri­bor­ske­ga za­vo­da na av­strij­skem Šta­jer­skem.

Av­strij­ci so naj­šte­vilč­nej­ši dnev­ni go­stje v Ma­ri­bo­ru in oko­li­ci

Fo­to: Mitja SAGAJ

Po­tom­ka Sta­re tr­te, ki sta jo pod bu­dnim oče­som ma­ri­bor­ske­ga vi­ni­čar­ja Sta­ne­ta Ko­cu­tar­ja za­sa­di­la An­drej Fi­štra­vec in Ma­ria-Lu­i­se Ma­thi­a­schitz, bo ime­la iz­je­men raz­gled na Vrb­sko je­ze­ro.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.