Enaj­ste­ri­ca od­go­var­ja rek­tor­jem

Večer - - KULTURA -

Mi­ni­stri­ca Ma­ja Ma­ko­vec Bren­čič je naj­bolj od­go­vor­na za za­kon, ki ga bo obrav­na­val DZ: "Uč­ni je­zik na uni­ver­zah je in osta­ja slo­ven­ski je­zik. 26. ma­ja 2016 je vla­da to spre­je­la na svo­ji se­ji. Ta člen za­ko­na o vi­so­kem šol­stvu v pr­vem od­stav­ku ne­dvo­u­mno raz­gla­ša, da je uč­ni je­zik slo­ven­ski. Pre­dlog ne uki­nja slo­ven­šči­ne kot uč­ne­ga je­zi­ka, ne na­la­ga uni­ver­zi­te­tnim pro­fe­sor­jem, da pre­da­va­jo v tu­jem je­zi­ku, am­pak do­lo­ča po­go­je za do­pu­stno iz­va­ja­nje pro­gra­mov tu­di v tu­jih je­zi­kih. Pre­dlog po kar ne­kaj de­se­tle­tjih na­la­ga vsem nam, pred­vsem pa na­ma mi­ni­stro­ma, da sku­paj do­lo­či­mo na­čin ute­me­lje­ne skr­bi za ure­ja­nje slo­ven­ske­ga je­zi­ka v uni­ver­zi­te­tnem pro­sto­ru. Ne uki­nja­mo slo­ven­ske­ga je­zi­ka, ute­me­lju­je­mo ra­bo slo­ven­ske­ga je­zi­ka še po­drob­ne­je. Vse­bi­na čle­na je uskla­je­na z rek­tor­sko kon­fe­ren­co. Jav­no so pre­dlog pod­pr­li vsi ve­čji raz­i­sko­val­ni in­šti­tu­ti v dr­ža­vi. Na­ci­o­nal­ni pro­gram vi­so­ke­ga šol­stva nas za­ve­zu­je," pra­vi mi­ni­stri­ca in do­da­ja, da na­še vi­so­ko šol­stvo ne sle­di do­volj hi­tro ra­zvo­ju v sve­tu. "Tre­nu­tno je v dr­ža­vi 900 akre­di­ti­ra­nih štu­dij­skih pro­gra­mov, le 18 se jih v ce­lo­ti ali del­no iz­va­ja v tu­jem je­zi­ku. Tri do šest od­stot­kov vseh štu­den­tov v Slo­ve­ni­ji ima stal­no pre­bi­va­li­šče v tu­ji­ni. Dru­ge manj­še dr­ža­ve ima­jo ne­pri­mer­no ve­čji de­lež. Mi ima­mo naj­niž­ji de­lež tu­jih štu­den­tov v Evro­pi, med manj­ši­mi dr­ža­va­mi. Na slo­ven­skih lek­to­ra­tih po sve­tu uči­mo več tuj­cev, kot ima­mo tuj­cev na slo­ven­skih uni­ver­zah. Na več kot 60 uni­ver­zah pod­pi­ra­mo štu­dij slo­ven­šči­ne po sve­tu. 2700 štu­den­tov je vklju­če­nih v te pro­ce­se. Skrb za ra­zvoj slo­ven­ske­ga je­zi­ka je ne­neh­na." Ta­ko mi­ni­stri­ca, ki po­zi­va k od­pr­te­mu Dr. Ja­nez Ore­šnik, aka­de­mik, je po­u­da­ril, da od SAZU ni pre­jel ni­ka­kr­šne­ga na­vo­di­la o tem, kaj naj go­vo­ri. "Ostro na­spro­tu­jem je­zi­kov­nim do­loč­bam no­ve­le. 7000 je­zi­kov je ta čas, v pov­pre­čju od­mre­ta dva je­zi­ka na me­sec. Po ta­ki sta­ti­sti­ki bi bi­lo okrog le­ta 2100 le še 600 je­zi­kov in slo­ven­šči­na bi bi­la go­to­vo ogro­že­na. V ča­sih Ju­go­sla­vi­je so se ta­kra­tni slo­ve­ni­sti za­ve­da­li, da je od­so­tnost ne­ke­ga po­memb­ne­ga po­lja ra­be za je­zik ne­var­na. Slo­ve­ni­sti so za­to jav­no iz­ra­ža­li za­skr­blje­nost, da slo­ven­šči­na ni do­vo­lje­na v di­plo­ma­ci­ji, voj­ski in ta­ko da­lje. V 60. le­tih je bil maj­hen, a po­mem­ben pre­mik, ko je Slo­ve­ni­ja za­vr­ni­la srb­ski TV-dnev­nik na TV Slo­ve­ni­ji. Ve­li­ka zma­ga slo­ven­šči­ne v jav­ni ra­bi pa je bi­la, ko je Slo­ve­ni­ja v za­čet­ku 70. let uve­lja­vi­la slo­ven­šči­no v te­ri­to­ri­al­ni obram­bi. V ča­sih Ju­go­sla­vi­je so se to­rej slo­ve­ni­sti bo­ri­li za manj­ka­jo­ča po­dro­čja je­zi­kov­ne ra­be, zdaj, ko ima­mo 25 let sa­mo­stoj­no dr­ža­vo, pa ne­ka­te­ra po­dro­čja ra­be od­pra­vlja­mo. V slo­ven­šči­ni je že sko­raj iz­gi­nil pi­sni je­zik zna­no­sti, zdaj pa bi se za­ra­di no­ve­le za­ko­na za­če­la kru­ši­ti ma­te­rin­šči­na kot je­zik vi­so­ko­šol­ske­ga po­u­ka. To bi pri­ve­dlo po­sto­pno in sa­mo­dej­no do umi­ka slo­ven­šči­ne naj­prej iz sre­dnje in osnov­ne šo­le, pla­čil­ne­ga pro­me­ta ... Za­kaj z no­ve­lo po­spe­še­va­ti umik slo­ven­šči­ne? Že­lim si, da no­ve­la ne bi bi­la spre­je­ta.

Če is­ka­nje do­bič­ka ško­du­je slo­ven­šči­ni, ga mo­ra­mo ta­koj usta­vi­ti. Moj vtis je, ka­kor da no­ve­la vi­so­ke­mu šol­stvu po­de­lju­je la­stnin­sko pra­vi­co do slo­ven­ske­ga je­zi­ka. In jo lah­ko ka­dar­ko­li uma­kne iz upo­ra­be," je skle­nil aka­de­mik in po­žel dolg aplavz.

Ma­ru­šič: Od je­zi­ka do Mon­san­ta

Dr. Dra­gan Ma­ru­šič, pred­se­dnik Rek­tor­ske kon­fe­ren­ce RS, rek­tor pri­mor­ske uni­ver­ze, pod­pi­ra v ime­nu rek­tor­jev vseh uni­verz be­se­di­lo o upo­ra­bi tu­je­ga je­zi­ka v no­ve­li za­ko­na o vi­so­kem šol­stvu. Je­zik je le eden od šti­rih po­go­jev, ki do­lo­ča­jo, ali bo­mo kot sku­pnost pre­ži­ve­li, je de­jal. To so hra­na, vo­da, odlič­nost, je­zik. Vpra­šal se je, ali bo­mo ob­vla­do­va­li svo­jo hra­no, in iz­po­sta­vil gro­ze­či, vse­ob­vla­du­jo­či Mon­san­to, ali bo­mo pi­li svo­jo vo­do, ali bo­mo spod­bu­ja­li odlič­nost svo­jih pre­bi­val­cev in ali bo­mo go­vo­ri­li svoj je­zik. Za eko­nom­ski in glo­bal­ni raz­cvet v glo­bal­nem sve­tu je za manj­še dr­ža­ve naj­u­stre­znej­ša stra­te­gi­ja po­ve­ča­ti kri­tič­no ma­so lju­di, ki ob­vla­da­jo je­zik glo­bal­ne ko­mu­ni­ka­ci­je, in po­ve­ča­ti šte­vi­lo tuj­cev, ki go­vo­ri­jo naš je­zik, me­ni Ma­ru­šič, in da ve­čje­zič­ne sku­pno­sti do­ži­vlja­jo raz­cvet, eno­je­zič­ne pa so ob­so­je­ne na po­sto­pno usi­ha­nje.

Pro­rek­tor Uni­ver­ze v Ma­ri­bo­ru dr. Mar­ko Je­sen­šek mi­sli dru­ga­če od pred­stav­ni­kov rek­tor­ske kon­fe­ren­ce in me­ni, da je "pro­blem, ker pri vpra­ša­nju slo­ven­ske­ga je­zi­ka ne naj­de­mo sku­pne­ga je­zi­ka. Ne po­slu­ša­mo se. Skrb vzbu­ja­jo­če je, da je za­ko­no­da­ja­lec, to­rej mi­ni­str­stvo, če­tr­ti­no ude­le­žen­cev jav­ne raz­pra­ve igno­ri­ral. Stro­kov­nja­ki so bi­li pah­nje­ni v to, da pri­pra­vi­jo na­ro­če­no mne­nje. Tu se je za­čel pro­blem. Mi­ni­str­stvo ni upo­šte­va­lo mne­nja stro­ke, Sla­vi­stič­ne­ga dru­štva Slo­ve­ni­je, ne SAZU, ne in­šti­tu­ta Fra­na Ra­mo­vša ZRC SAZU, ne se­na­ta FF UL, ne od­del­ka za slo­van­ske je­zi­ke na UM ni­ti dru­gih ne­for­mal­nih zdru­ženj, sin­di­ka­ta in tu­di ne kul­tur­ne­ga mi­ni­str­stva, ki je ime­lo do ti­ste­ga ča­sa ze­lo tr­den po­gled na vpra­ša­nje slo­ven­ske­ga je­zi­ka. To je ti­sto, kar je pro­ble­ma­tič­no. Bo­bu je tre­ba re­či bob. Z de­nar­jem slo­ven­ske­ga dav­ko­pla­če­val­ca naj se ne uva­ja an­gli­fi­ka­ci­je slo­ven­skih uni­verz. Bo­mo mo­ra­li za­gro­zi­ti z ustav­no pre­so­jo in re­fe­ren­du­mom?" se je vpra­šal Je­sen­šek.

Ma­rin­čič: Či­tal­ni­ški pa­tos je od­več

Dr. Mar­ka Ma­rin­či­ča, pred­se­dni­ka vi­so­ko­šol­ske­ga sin­di­ka­ta, mar­si­kaj pri Enajst ugle­dnih slo­ven­skih je­zi­ko­slov­cev, aka­de­mi­kov, fi­lo­zo­fov je v iz­ja­vi Za slo­ven­šči­no in in­ter­na­ci­o­na­li­za­ci­jo v vi­so­kem šol­stvu rek­tor­jem in čla­nom Rek­tor­ske kon­fe­ren­ce RS od­go­vo­ri­lo, da ne mo­re­jo in ne že­li­jo so­de­lo­va­ti pri ba­ran­ta­nju s slo­ven­šči­no na uni­ver­zi in po­zi­va­jo rek­tor­je in čla­ne RK RS, da zač­ne­jo re­še­va­ti to vpra­ša­nje pri gla­vi – od re­sor­ne mi­ni­stri­ce in dr­ža­ve mo­ra­mo zah­te­va­ti spo­što­va­nje Usta­ve RS, Za­ko­na o jav­ni ra­bi slo­ven­šči­ne, re­so­lu­ci­je o Na­ci­o­nal­nem pro­gra­mu za je­zi­kov­no po­li­ti­ko, Fi­ren­ške re­so­lu­ci­je in upo­šte­va­nje evrop­ske je­zi­kov­ne po­li­ti­ke; do­se­či je po­treb­no pri­mer­no fi­nan­ci­ra­nje slo­ven­ske­ga vi­so­ke­ga šol­stva in vzpo­re­dna pre­da­va­nja v slo­ven­skem in tu­jem je­zi­ku na po­dro­čjih, za ka­te­re bo stro­ka oce­ni­la, da je to po­treb­no. Ce­lo­tna iz­ja­va je na ve­cer.com.

Pro­gram­ski od­bor To­po­ri­ši­če­vo le­to pa jav­no po­zi­va Vla­do RS, da pre­pre­či ne­dr­ža­vo­tvor­no iz­ri­nja­nje slo­ven­šči­ne iz slo­ven­skih uni­verz. Za­go­to­vi naj do­volj fi­nanč­nih sred­stev za ne­mo­ten ra­zvoj slo­ven­ske­ga vi­so­ke­ga šol­stva, za nje­go­vo in­ter­na­ci­o­na­li­za­ci­jo in ka­ko­vost ter omo­go­či med­na­ro­dno pri­mer­lji­vost in od­pr­tost slo­ven­ske­ga vi­so­ko­šol­ske­ga pro­sto­ra ta­ko, da ne bo pri­šlo do iz­ri­nja­nja slo­ven­ske­ga je­zi­ka iz slo­ven­skih pre­da­val­nic. tem za­ko­nu ze­lo skr­bi. Vsak či­tal­ni­ški pa­tos se mu zdi od­več, gre za ve­li­ko bolj kon­kre­tne in prak­tič­ne za­de­ve. "Nič ni bolj ne­bo­glje­ne­ga kot ba­zič­na an­gle­šči­na, ki ho­če bi­ti pre­ten­ci­o­zna. Več­krat sli­šim skli­ce­va­nje na la­tin­ske uni­ver­ze. A ti­sti je­zik je bil brez­hi­ben, an­gle­šči­na na glo­ba­li­zi­ra­nih uni­ver­zah da­nes je da­leč od brez­hib­no­sti, je in­va­li­dna. Te uni­ver­ze de­lu­je­jo na pro­stem tr­gu, nji­hov pre­stiž pa se iz­ra­ža na rav­ni pro­fi­ta. Tr­pim ob pa­tri­ot­skem pa­to­su in či­tal­ni­ški re­to­ri­ki raz­pra­ve. Hu­ma­ni­sti in druž­bo­slov­ci bi lah­ko več ob­ja­vlja­li zu­naj. Tu­kaj raz­pra­vlja­mo o na­pač­ni te­mi in ne­ho­te so­de­lu­je­mo pri za­me­glje­va­nju.

Av­tor­ji no­ve­le ni­ma­jo nič pro­ti slo­ven­šči­ni, že­li­jo si ve­čje­ga tr­ži­šča in te­ga ne ta­ji­jo. A na­me­no­ma so pre­zr­li ključ­no zah­te­vo ustav­ne­ga so­di­šča, ka­te­re de­jav­no­sti in v ka­kem ob­se­gu se fi­nan­ci­ra­jo iz dr­žav­ne­ga pro­ra­ču­na. Lah­ko sa­mo­plač­ni­ški iz­re­dni štu­dij iz­va­ja Uni­ver­za v Lju­blja­ni kot tr­žno de­jav­nost? Pro­ble­ma ne bi bi­lo, če bi pre­dla­ga­te­lji za­ko­na raz­či­sti­li me­jo med ko­mer­ci­al­nim in­te­re­som in jav­nim de­lo­va­njem.

V ka­kšnem ob­se­gu smo iz sred­stev dav­ko­pla­če­val­cev pri­pra­vlje­ni fi­nan­ci­ra­ti tu­je štu­den­te EU, ki ima­jo v Slo­ve­ni­ji pra­vi­co do brez­plač­ne­ga štu­di­ja?"

Sta­bej: Na­vi­ja­ško o je­zi­ku v vi­so­kem šol­stvu

Dr. Mar­ko Sta­bej, Cen­ter za slo­ven­šči­no kot dru­gi/tu­ji je­zik, je pred­sta­vil "ne­sa­mo­u­mev­no sa­mo­u­mev­nost slo­ven­šči­ne in in­ter­na­ci­o­na­li­za­ci­jo po do­ma­če". Raz­pra­va o je­zi­kih v vi­so­kem šol­stvu se mu zdi bolj na­vi­ja­ška. "To je pro­blem. Je­zi­kov­na pra­ksa slo­ven­ske­ga vi­so­ke­ga šol­stva ni do­bro ure­je­na. Sa­mo­dej­no je ne bo ure­dil no­ben za­kon­ski člen ali pe­ti­ci­je in iz­ja­ve. Slo­ve­ni­stič­na stro­ka je pre­re­sno vze­la Tru­bar­jev 'sta­ti inu ob­sta­ti' in je res ob­sta­la. Nih­če več ne spre­mlja, kaj se do­ga­ja z ve­čje­zič­no­stjo … Svo­jih po­dat­kov ni­ma­mo. No­ben od stra­te­ških do­ku­men­tov ne vse­bu­je slo­ven­šči­ne. Z je­zi­kom mi­sli­mo pre­ma­lo re­sno. Vsa­ka čla­ni­ca uni­ver­ze skr­bi sa­ma za­se in ni med­se­boj­nih po­ve­zav."

Dr. Sil­vi­ja Bo­rov­nik: "Ni­sem pri­ča­ko­va­la, da bom ob 25. oble­tni­ci sa­mo­stoj­no­sti mo­ra­la pro­te­sti­ra­ti zo­per na­pad na slo­ven­šči­no na uni­ver­zi. V spor­ni no­ve­li no­ve­ga za­ko­na o vi­so­kem šol­stvu gre za po­skus na no­vo uza­ko­nje­ne pra­kse. V bo­do­če lah­ko, da bo štu­dij po­te­kal le še v an­gle­šči­ni. Ta­ki po­sku­si so že zdaj na me­di­ci­ni, eko­no­mi­ji ....

Ab­sur­dno je, da se uni­ver­zi­te­tna oblast ne za­ve­da, kaj po­me­ni, v ka­te­rem je­zi­ku po­te­ka štu­dij. Se­da­nji rek­tor­ji se te­mu od­po­ve­du­je­jo in pri­sta­ja­jo na evro­an­gle­šči­no. Še ni­ko­li ni­smo bi­li v po­lo­ža­ju kot da­nes, da bi si slo­ven­šči­no uki­nja­li kar sa­mi."

Zo­ran Bo­žič je de­fe­ti­stič­no skle­nil: "Za­kon bo na kon­cu tre­ba spre­je­ti. In ni ka­za­lo, da bo mo­go­če po raz­pra­vi do­se­či kom­pro­mis." V njej so so­de­lo­va­li še pred­se­dni­ca Sla­vi­stič­ne­ga dru­štva Slo­ve­ni­je dr. An­dre­ja Že­le pa nek­da­nji vod­ja Ura­da za slo­ven­ski je­zik pri mi­ni­str­stvu za kul­tu­ro, slo­ve­nist dr. Ja­nez Du­lar, dr. Bo­ža Kra­kar Vo­gel, ki je po­sva­ri­la pred tem, da se bo za­kon o vi­so­kem šol­stvu s svo­jim ohla­pnim ra­zu­me­va­njem je­zi­ka na­da­lje­val tu­di v niž­jih rav­neh šol­ske ver­ti­ka­le, pa dr. De­an Ko­mel...

Rek­tor lju­bljan­ske uni­ver­ze dr. Ivan Sve­tlik je po­u­da­ril, da se ne za­vze­ma za uki­ni­tev slo­ven­šči­ne, am­pak za smo­tr­no kom­bi­ni­ra­nje dvo­je­ga, ki ni iz­klju­ču­jo­če - to je slo­ven­šči­na in mo­žnost, da se del na­ših ak­tiv­no­sti iz­va­ja v tu­jem je­zi­ku. Mo­go­če in tre­ba je iz­va­ja­ti in­ter­na­ci­o­na­li­za­ci­jo in skrb za je­zik. Uspo­sa­blja­mo di­plo­man­te, ki se da­nes vklju­ču­je­jo v glo­bal­ni svet de­la. Ne gre za iz­klju­če­va­nje, am­pak za is­ka­nje na­či­nov, ka­ko bo­mo ime­li moč­no zna­nost, ki bo ko­mu­ni­ci­ra­la s sve­tom, so­o­če­na z njim. Ne mo­re­mo po po­ti iz­klju­če­va­nja ene­ga in dru­ge­ga."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.