Iz ve­so­lja k ro­ja­kom v Slo­ve­ni­jo

V Lu­čah je Ran­dy­ja Bre­sni­ka poz­dra­vi­la mno­ži­ca do­ma­či­nov s šte­vil­ni­mi vpra­ša­nji

Vecer - - FRONT PAGE - Spo­daj in zgo­raj "Člo­vek, je ti­sti, ki šte­je"

So pa nje­go­ve fo­to­gra­fi­je Ze­mlje, po­sne­te z vi­ši­ne 400 ki­lo­me­trov, kjer je ve­solj­ska po­sta­ja (ali, kot je opi­sal Bre­snik, pro­stor, ve­lik kot hi­ša s pe­ti­mi spal­ni­ca­mi), vse­e­no pri ob­čin­stvu spro­ži­le šte­vil­na vpra­ša­nja. "Ka­ko veš, kaj je spo­daj in kaj zgo­raj," je vpra­šal mla­di po­slu­ša­lec. "Te­ga v ve­so­lju ne ču­tiš. Še­le ko po­gle­daš sko­zi okno, vi­diš, kje je Ze­mlja," je po­ja­snil Ran­dy. "Pa ver­ja­me­te v ve­solj­ce," je na­da­lje­val dru­gi fan­tič. "No­be­ne­ga še ni­sem sre­čal. A zvez­de, ki so ve­li­ko ve­čje, kot je zvez­da Son­ce na­še­ga oson­čja, na­ka­zu­je­jo, da je oson­čij ter s tem pla­ne­tov še več." Ran­dy­ja Bre­sni­ka in nje­go­vo dru­ži­no je v pe­tek spre­jel tu­di pred­se­dnik re­pu­bli­ke Bo­rut Pa­hor. Spre­go­vo­ri­la sta o go­sto­vih iz­ku­šnjah v ve­so­lju in iz­me­nja­la sta­li­šča o znan­stve­nih pre­bo­jih v za­dnjih ne­kaj le­tih, ki lah­ko po Bre­sni­ko­vem mne­nju do le­ta 2030 pri­pe­lje­jo do pr­ve mi­si­je na Mar­su ozi­ro­ma po­šlje­jo pr­ve­ga člo­ve­ka na Mars. Ob tej pri­lo­žno­sti je astro­navt slo­ven­ske­mu pred­se­dni­ku po­da­ril pla­ke­to s slo­ven­sko za­sta­vo, ki jo je imel s se­boj na mi­si­ji v ve­so­lju, pred­se­dnik Pa­hor pa je astro­nav­tu po­da­ril Ko­go­je­vo pti­co hva­le­žno­sti v spo­min na obisk. "Ka­kšen je ob­ču­tek, ko le­tiš v ve­so­lje," se je spet za­sli­ša­lo iz ob­čin­stva. "Si na ka­te­ri fo­to­gra­fi­ji vi­del, da se ne sme­ji­mo," je od­go­vo­ril zvez­dnik in opi­sal tu­di gi­ba­nje po ve­so­lju. "Je ta­ko, kot da bi de­lal obra­te v vo­di. Le da ti ob tem ni tre­ba za­dr­že­va­ti sa­pe." Sam je na svo­ji dru­gi od­pra­vi, s ka­te­re se je de­cem­bra vr­nil po pe­tih me­se­cih, opra­vil tu­di ve­li­ko ve­solj­skih spre­ho­dov. V nje­go­vi kar­to­te­ki se jih je na­bra­lo sku­paj za 32 ur. In rav­no ve­solj­ski spre­hod mu je od vseh do­god­kov v ve­so­lju ostal naj­bolj v spo­mi­nu. "Am­pak še bolj­še je bi­lo dan ka­sne­je, ko je že­na ro­di­la hčer­ko. In če­tu­di ne bo­ste ni­ko­li šli v ve­so­lje in po­gle­da­li dol, lah­ko po­vem, da je po­gled na svo­je­ga otro­ka še lep­ši." Slo­ve­ni­jo te dni obi­sku­je sku­paj z dru­ži­no. Nje­go­va že­na

Po­mur­ska sek­ci­ja Dru­štva za opa­zo­va­nje in pro­u­če­va­nje ptic Slo­ve­ni­je (DOPPS) je mi­nu­lo so­bo­to, tra­di­ci­o­nal­no oko­li gre­gor­je­ve­ga, pri­re­di­la do­go­dek Ptič­ki se že­ni­jo. Gre za ak­ci­jo spo­zna­va­nja ptic, ki je to­krat po­te­ka­la v bel­tin­skem, lju­to­mer­skem in gor­nje­rad­gon­skem par­ku. Or­ni­to­lo­gi in dru­gi čla­ni dru­štva so za do­ma­či­ne pri­pra­vi­li vo­de­ne ogle­de po par­kih in jih se­zna­nja­li s pe­stro­stjo ptic. "Glav­ni na­men ak­ci­je je bil lju­dem po­ka­za­ti, ka­te­re pti­ce pre­bi­va­jo v oko­li­ci nji­ho­vih do­mov in jih po­u­či­ti o nji­ho­vih zna­čil­no­stih in ko­ri­stih za na­ra­vo," je po­ve­dal or­ni­to­log Želj­ko Ša­la­mun. Opa­zo­va­nja ptic v Bel­tin­cih so se ude­le­ži­le pred­vsem dru­ži­ne, z naj­ve­čjo vne­mo pa so po bli­žnjih kro­šnjah po­gle­do­va­li otro­ci. Re­becca Bre­snik je prav ta­ko za­po­sle­na v Na­si. "A kot od­ve­tni­ca. Ta­ko se lah­ko vča­sih po­ša­lim, da sem edi­na že­na, ki lah­ko mo­žu astro­nav­tu uka­zu­je, ka­ko naj rav­na v ve­so­lju." Na vpra­ša­nje, ka­ko je bi­ti že­na astro­nav­ta, pa od­go­vo­ri: "Po­ro­či­la sem se s člo­ve­kom, ne s po­kli­cem. Člo­vek je ti­sti, ki šte­je."

Cilj Na­si­nih od­prav, del ka­kr­šne je bil Ran­dy, je rav­no skrb za člo­ve­ka, za Ze­mljo. Na ve­solj­skih po­sta­jah astro­nav­ti de­la­jo tu­di znan­stve­ne po­sku­se, ki bi v pri­ho­dnje člo­ve­štvo mor­da lah­ko re­ši­li uso­dnih bo­le­zni. Ta­ko so de­ni­mo go­ji­li pljuč­no tki­vo, ki lah­ko v brezgra­vi­ta­cij­skem pro­sto­ru ra­ste bolj po­pol­no. A o tem je več spre­go­vo­ril v vi­tanj­skem No­or­dung cen­tru, ki si ga je v teh dneh ogle­dal.

Po be­se­dah Ša­la­mu­na v po­mur­skih par­kih na­če­lo­ma pre­bi­va­jo is­te pti­čje vr­ste. V tem ob­do­bju, ko se pti­ce še vra­ča­jo iz to­plih afri­ških kra­jev, so na­šte­li pri­bli­žno 15 vrst, čez kak me­sec pa bo šte­vi­lo na­ra­slo na okrog 30. "Če na­re­di­mo okvi­ren po­pis, so tu po­go­ste pla­ve in mo­čvir­ske si­ni­ce, dol­go­rep­ke, ve­li­ke si­ni­ce, si­ve vra­ne, go­lo­bi gri­var­ji, ze­len­ci, škor­ci, po­tem ve­li­ki in ma­li de­tli ter ščin­kav­ci. Do­ga­ja­nje v par­kih je tre­nu­tno ze­lo pe­stro," je de­jal or­ni­to­log. V Bel­tin­cih se je ak­ci­ji pri­dru­žil tu­di Za­vod Lo­ga­ri­ca, ki v okvi­ru pro­jek­ta Ur­ba­na­tu­ra pre­bi­val­cem oko­li­ških ob­čin pred­sta­vlja skri­to na­ra­vo v na­se­ljih. (inb)

Or­ni­to­log je z obi­sko­val­ci de­lil mar­si­ka­te­ro za­ni­mi­vo in­for­ma­ci­jo.

Fo­to: An­drej PETELINŠEK

"Do­bro je vi­de­ti kra­je svo­jih pred­ni­kov. Do­bro za du­šo," pra­vi Ran­dy Bre­snik.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.