Vse sle­di vo­di­jo pro­ti Ru­si­ji

Bri­tan­ska pre­mi­er­ka The­re­sa May je za za­stru­pi­tev dvoj­ne­ga vo­hu­na Ser­ge­ja Skri­pa­la in nje­go­ve hčer­ke Ju­li­je sko­raj ne­po­sre­dno ob­to­ži­la ura­dno Mo­skvo

Vecer - - PO SVETU - Ju­nak, vo­hun, iz­da­ja­lec Skriv­no­stni la­bo­ra­to­rij X

Nek­da­nji 66- le­tni ru­ski vo­hun Ser­gej Skri­pal in nje­go­va 33-le­tna hči Ju­li­ja sta bi­la v ne­de­ljo, 4. mar­ca, za­stru­plje­na z vo­ja­škim živč­nim stru­pom. To je bri­tan­skim po­slan­cem po­ve­da­la pre­mi­er­ka The­re­sa May in do­da­la, da je ze­lo ver­je­tno, da za na­pa­dom sto­ji ura­dna Mo­skva ali pa "je iz­gu­bi­la nad­zor" nad svo­ji­mi za­lo­ga­mi živč­nih stru­pov. De­ja­la je še, da pri­ča­ku­je po­ja­sni­la ru­ske­ga ve­le­po­sla­ni­ka v Lon­do­nu, živč­ni strup pa naj bi bil red­ke vr­ste in iz sku­pi­ne, ki jo ime­nu­je­jo no­vičok. Ve­li­ka Bri­ta­ni­ja zdaj Ru­si­ji že pov­sem re­sno gro­zi s pro­ti­u­kre­pi, naj­ver­je­tne­je no­vi­mi sank­ci­ja­mi. Ru­ski pred­se­dnik Vla­di­mir Pu­tin se je na no­vi­ce o mo­re­bi­tni vple­te­no­sti Mo­skve v aten­tat vče­raj pr­vič od­zval s be­se­da­mi, da naj Ve­li­ka Bri­ta­ni­ja naj­prej pri­de za­de­vi do dna in še­le po­tem ko­ga ob­to­žu­je.

Živč­ni strup no­vičok ozi­ro­ma v pre­vo­du no­vost so raz­vi­li v nek­da­nji Sov­jet­ski zve­zi in ve­lja za naj­bolj smr­to­no­sno od vseh po­dob­nih zme­si. Do osem­krat moč­nej­ši naj bi bil od stru­pa VX, za ka­te­re­ga so spr­va su­mi­li, da je bil upo­ra­bljen pri aten­ta­tu na dvoj­ne­ga vo­hu­na Skri­pa­la. Ta se, po­dob­no kot hči Ju­li­ja, še zme­raj bo­ri za ži­vlje­nje, nju­no sta­nje pa naj bi bi­lo kri­tič­no, a sta­bil­no. Ži­vlje­nje­pis Ser­ge­ja Skri­pa­la, ki so ga na pod­la­gi šte­vil­nih vi­rov iz­de- la­li no­vi­nar­ji BBC, se be­re kot na­pet ro­man. Ro­jen le­ta 1951 v en­kla­vi Ka­li­nin­grad je bil do­volj bli­zu za­ho­du, da je lah­ko po­slu­šal tu­je ra­dij­ske po­sta­je in ne le sov­jet­ske pro­pa­gan­de. Kljub te­mu se je od­lo­čil, da se pri­dru­ži eli­tni sov­jet­ski pa­dal­ski bri­ga­di, ime­no­va­ni De­san­tni­ki, in ko je Sov­jet­ska zve­za le­ta 1979 na­pa­dla Afga­ni­stan, je bil med pr­vi­mi, ki je mo­ral v voj­no. Po vr­ni­tvi s fron­te je di­plo­mi­ral na Di­plo­mat­ski vo­ja­ški aka­de­mi­ji v Mo­skvi, tam pa so nje­go­ve ta­len­te opa­zi­li pri­pa­dni­ki vo­ja­ške ob­ve­šče­val­ne služ­be GRU.

Med ob­ve­šče­val­ci je naj­prej de­lal v ta­ko ime­no­va­nem Pr­vem di­rek­to­ra­tu GRU, za­dol­že­nem za vo­hu­nje­nje v Evro­pi, po­tem pa pod krin­ko di­plo­ma­ta tu­di v čezmor­skih dr­ža­vah. Ne­kaj za­dol­ži­tev v osem­de­se­tih in de­vet­de­se­tih le­tih prej­šnje­ga sto­le­tja je imel tu­di v Evro­pi in ta­krat naj bi bi­li stik z njim na­ve­za­li bri­tan­ski pro­ti­ob­ve­šče­val­ci. Tem naj bi bil v za­me­no za naj­manj sto ti­soč do­lar­jev iz­dal ime­na sov­jet­skih ob­ve­šče­val­cev na Za­ho­du.

Ob pre­lo­mu ti­soč­le­tja je s či­nom pol­kov­ni­ka za­pu­stil vr­ste GRU in se za­po­slil v pod­je­tju svo­je­ga nek­da­nje­ga vo­ja­ške­ga po­velj­ni­ka. To­da de­cem­bra 2004 so ga are­ti­ra­li pri­pa­dni­ki ru­ske var­no­stne služ­be FSB (nek­da­nje KGB) in ga po­sta­vi­li pred so­di­šče. Na so­je­nju, za­pr­tem za jav­nost, so mu pri­so­di­li 13 let za­po­ra in ga po­sla­li v de­lov­no ta­bo­ri­šče, zna­no kot Mor­do­vi­ja, prav ti­sto, kjer so ka­sne­je ka­zen pre­sta­ja­le tu­di čla­ni­ce punk sku­pi­ne Pus­sy Ri­ot. Kot nek­da­nji bo­ksar­ski pr­vak sov­jet­ske voj­ske si je pri­do­bil spo­što­va­nje med so­je­tni­ki, tu­di oko­re­li­mi kri­mi­nal­ci, to­da nje­gov sin Sa­ša, ro­jen le­ta 1974, je za­ra­di te­ga iz­gu­bil služ­bo, men­da pa tu­di že­no.

Le­ta 2010 so Skri­pa­la za­me­nja­li za ru­ske vo­hu­ne, pri­je­te na Za­ho­du, in od­se­lil se je v sre­dnje­ve­ško an­gle­ško me­ste­ce Sa­lis­bu­ry. Tam se mu je pri­dru­ži­la že­na Lju­d­mi­la, ki pa je dve le­ti ka­sne­je umr­la za ra­kom. Hči Ju­li­ja, ro­je­na le­ta 1984, je ži­ve­la med Mo­skvo in Sa­lis­bu­ry­jem. To­da po že­ni­ni smr­ti so se tra­ge­di­je v nje­go­vi dru­ži­ni kar vr­sti­le; nje­gov sta­rej­ši brat je umrl le­ta 2016 za­ra­di ne­na­va­dne ne­na­dne iz­gu­be te­že, sin Sa­ša pa v ne­po­ja­snje­nih oko­li­šči­nah le­to ka­sne­je med obi­skom Sankt Pe­ter­bur­ga. No­vi­nar­ji Gu­ar­di­a­na so med­tem raz­i­ska­li, kje bi lah­ko bil iz­de­lan strup, upo­ra­bljen v Sa­lis­bu­ry­ju. Gre za skriv­no­stni la­bo­ra­to­rij X na ob­ro­bju Mo­skve, ura­dno ime­no­van Znan­stve­no­raz­i­sko­val­ni in­šti­tut št. 2, usta­no­vljen že Vo­ja­ški spe­ci­a­li­sti za ke­mič­no orož­je so od­kri­li, ka­te­ri strup je bil upo­ra­bljen pri aten­ta­tu na Ser­ge­ja in Ju­li­jo Skri­pal. le­ta 1921 na ukaz Vla­di­mir­ja Le­ni­na. V la­bo­ra­to­ri­ju so raz­vi­ja­li šte­vil­ne smr­to­no­sne spo­ji­ne, kar je v svo­ji knji­gi naj­na­tanč­ne­je opi­sal nek­da­nji šef Sta­li­no­vih ob­ve­šče­val­cev Pa­vel Sud­pla­tov. Vod­ja la­bo­ra­to­ri­ja Gre­go­rij Maj­ra­no­vski naj bi bil stru­pe pre­iz­ku­šal kar na lju­deh pod krin­ko obi­čaj­nih zdra­vstve­nih pre­gle­dov. Ta­ko naj bi bil strup vbri­zgal tu­di šved­ske­mu di­plo­ma­tu Ra­o­u­lu Wal­len­ber­gu, ki je med dru­go sve­tov­no voj­no re­šil na ti­so­če ma­džar­skih ži­dov, na­to pa kon­čal v sov­jet­skem uje­tni­štvu in iz­gi­nil.

Tu­di ra­di­o­ak­tiv­ni po­lo­nij-210, s ka­te­rim so le­ta 2006 v Lon­do­nu za­stru­pi­li in umo­ri­li bi­vše­ga ru­ske­ga vo­hu­na Ale­ksan­dra Li­tvi­nen­ka, naj bi bil šel sko­zi la­bo­ra­to­rij X. Pri­de­la­li so ga si­cer v dru­gem taj­nem ru­skem obra­tu v me­stu Sa­rov, je po­ka­za­la bri­tan­ska pre­i­ska­va, v la­bo­ra­to­ri­ju X pa so naj­ver­je­tne­je spre­me­ni­li iz­o­to­pe v obli­ko, pri­mer­no za va­ren tran­sport v Ve­li­ko Bri­ta­ni­jo.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.