Mač­ko je tr­dno na celj­skih tleh

Celj­ski ro­ko­me­taš pred fi­nal­nim tur­nir­jem li­ge Se­ha, ki se zač­ne da­nes: "V me­ni ni že­lje po ma­šče­va­nju, imam pa ve­lik ape­tit po zma­gah. Za­to bi rad, da pre­ma­ga­mo Za­greb in od­i­gra­mo še fi­na­le"

Vecer - - FRONT PAGE - Bo­jan Ba­u­man

Pet­in­dvaj­se­tle­tni ro­ko­me­taš Ce­lja Pi­vo­var­ne La­ško Bo­rut Mač­kov­šek je v za­dnjih me­se­cih na po­lo­ža­ju le­ve­ga zu­na­nje­ga na­pa­dal­ca in v obram­bi ena od osre­dnjih fi­gur igre slo­ven­ske­ga pr­va­ka. Da­nes ob 20.15 bo po­sku­šal ze­lo so­li­dno for­mo, ki jo je po­ka­zal na za­dnjih tek­mah, še nad­gra­di­ti. V pol­fi­na­lu re­gi­o­nal­ne li­ge Se­ha se bo­do Ce­lja­ni po­me­ri­li s sta­ri­mi znan­ci, eki­po Za­gre­ba.

Eki­pi se po­zna­ta, skriv­no­sti med nji­ma ni, a na­spro­tni­ka je vse­lej tre­ba spre­mlja­ti in pre­u­či­ti do po­tan­ko­sti. Ko­li­ko so pri­pra­ve na tek­mo po­memb­ne za Mač­kov­ška? "Do­bra pri­pra­va mi je vse­lej ze­lo po­memb­na, če­tu­di na­spro­tni­ke do­bro po­znam. Z Za­greb­ča­ni se re­dno sre­ču­je­mo v li­gi Se­ha in li­gi pr­va­kov. Po­zna­mo se tu­di z re­pre­zen­tanč­nih na­sto­pov. Pri nas so se­daj po­memb­ni sa­mo še de­taj­li in te je mo­go­če raz­kri­ti z vi­de­o­a­na­li­za­mi."

Ali ima­te z Za­greb­ča­ni ne­po­rav­na­ne ra­ču­ne? La­ni ste v ne­po­sre­dnem ob­ra­ču­nu z nji­mi iz­gu­bi­li in ob­sta­li v sku­pin­skem de­lu li­ge pr­va­kov. "Na ta­ke stva­ri po­za­bim, v me­ni ni že­lje po ma­šče­va­nju. Imam pa ve­lik ape­tit po zma­gah in že­lim si ve­li­kih uspe­hov. Za­to bi rad, da pre­ma­ga­mo Za­greb in v ne­de­ljo od­i­gra­mo fi­na­le."

Tam vas bo po vsej ver­je­tnos t i ča­kal Var­da r, a kt ua l n i evrop­ski pr­vak, še zme­raj ena naj­bolj­ših evrop­skih ekip. Po čem so po va­šem mne­nju Ma­ke­don­ci ve­li­ki?

"Var­dar je med naj­moč­nej­ši­mi eki­pa­mi v Evro­pi. Ne po ime­nih, to je za­slu­ga eki­pne igre, nji­ho­ve po­ve­za­no­sti. Ta­ko so po­sta­li ve­li­ko mo­štvo. Pred pol­no dvo­ra­no v Sko­pju bo Var­dar ze­lo tež­ko pre­ma­ga­ti. Ma­ke­don­ci ce­ni­jo ro­ko­met, šte­vil­ni ma­ke­don­ski na­vi­ja­či svo­je va­ro­van­ce spre­mlja­jo kjer­ko­li po sve­tu ti na­sto­pa­jo. Var­dar je fa­vo­rit za na­slov."

Za Ce­lja­ne je bi­la li­ga Se­ha dol­go dru­go­ra­zre­dno tek­mo­va­nje, da­leč za li­go pr­va­kov. Le­tos, ko se tam zno­va ni­ste uvr­sti­li v iz­lo­čil­ne bo­je, ste se pr­vič pre­bi­li v fi­na­le v re­gi­o­nal­ni li­gi. Tu ima­te se­daj pri­lo­žnost za še za­dnje med­na­ro­dno do­ka­zo­va­nje. Se je od­nos do Se­he spre­me­nil?

"Ne pod­ce­nju­jem re­gi­o­nal­ne li­ge in tu­di mo­ji so­i­gral­ci je ne. Ze­lo do­bro se za­ve­da­mo, da v Slo­ve­ni­ji za ro­ko­met ni ve­li­ko de­nar­ja, za­to bo­ga­tej­ši slo­ven­ski klu­bi svo­je am­bi­ci­je ure­sni­ču­je­mo v re­gij­skem tek­mo­va- nju. Li­ga Se­ha je moč­no tek­mo­va­nje, a tu­di v slo­ven­ski li­gi na­me­ra­va­mo zno­va po­sta­ti pr­va­ki in si pri­bo­ri­ti vsto­pni­co za li­go pr­va­kov. Med te­ma tek­mo­va­nje­ma mi je li­ga Se­ha ljub­ša, saj njen ni­vo le ma­lo pod li­go pr­va­kov. Tu se do­ka­zu­je­mo, na očeh smo ce­li ro­ko­me­tni Evro­pi, kot je to v li­gi pr­va­kov."

Tre­nu­tno ste lah­ko s svo­jim de­le­žem, ki ga pri­spe­va­te na igri­šču, za­do­volj­ni. A ime­li ste tež­ke ča­se. Po vr­ni­tvi v Ce­lje pred dve­ma le­to­ma vam dol­go igra ni ste­kla. So tež­ki ča­si za zme­raj po­za­blje­ni?

"Ko sem se pred dve­ma le­to­ma vr­nil iz Nem­či­je, sem do­bil ob­ču­tek, kot da sem se v ro­ko­me­tu iz­gu­bil. Vr­nil sem se z že­ljo, da zno­va naj­dem pra­vo pot, da zo­pet zač­nem do­bro igra­ti. A sta­knil sem po­škod­bo ko­mol­ca, sle­di­le so te­ža­ve z ra­me­nom. Na za­čet­ku te se­zo­ne se mi je po­škod­ba ko­mol­ca ob­no­vi­la in tri me­se­ce v na­pa­du sploh ni­sem mo­gel igra­ti. Se­daj je le­po, ko pa si na dnu, ker ti ne gre, je hu­do. Ta­krat tvo­je te­ža­ve ne za­ni­ma­jo no­be­ne­ga z iz­je­mo naj­bliž­jih. Klu­bi špor­tni­ke pla­ču­je­jo in pri­ča­ku­je­jo, da bo­do za vlo­že­ni de­nar do­bi­li sa­me do­bre pred­sta­ve, to­da Bran­ko Tam­še je tre­ner, ki pred tre­nin­gom ne re­če sa­mo do­ber dan in tu­di ne pri­ča­ku­je, da bom na vsa­ki tek­mi ble­stel. Za­to sem se v Ce­lju zme­raj po­ču­til do­ma­če, tu so bi­li zme­raj ko­rek­tni. Če bi pri­šel kam dru­gam, ne bi ime­li to­li­ko po­tr­plje­nja z me­noj. Bran­ko ga je imel in mi­slim, da se mu je to že obre­sto­va­lo."

Ste si vmes pri­slu­ži­li tu­di ka­kšno po­hva­lo se­lek­tor­ja Ve­se­li­na Vu­jo­vića? Na za­čet­ku je bil do vas ze­lo kri­ti­čen, se­daj ste eden naj­bolj za­ne­slji­vih čle­nov re­pre­zen­tan­ce.

"Saj je zna­no, da on ne­ko­li­ko tež­je po­hva­li. Re­kel pa mi je, da sem v do­bri strel­ski for­mi in da se se­daj, ko sem za­čel igra­ti tu­di v obram­bi, raz­vi­jam v pra­vo smer. Da po­sta­jam kom­ple­ten igra­lec. To je le­po sli­ša­ti, a si te­ga pre­ti­ra­no ne je­mljem k sr­cu. V špor­tu se je tre­ba vsak dan do­ka­zo­va­ti, ma­ksi­mal­no tre­ni­ra­ti."

Ce­lje je sre­di­na, da da­je pri­lo­žno­sti mla­dim, ti­stim, ki se do­ka­zu­je­jo. Po­tem pa mno­gi pre­ra­se­jo okvi­re klu­ba in se pre­se­li­jo v ve­čje in bo­ga­tej­še. Kje ste vi v tem tre­nut­ku?

"Če bi imel kon­kre­tno in ko­rek­tno po­nud­bo, bi bil pri­pra­vljen od­i­ti v tu­ji­no. A na si­lo ne bom šel ni­ka­mor. V Ce­lju mi je le­po, ve­li­ko igram in, kar je naj­bolj po­memb­no - imam za­u­pa­nje tre­ner­ja. V Ce­lju se mo­ja dru­ži­na do­bro po­ču­ti, hčer­ka ho­di v vr­tec, tu­kaj imam pri­ja­te­lje ... Po­ču­tje dru­ži­ne mi je pri­o­ri­te­ta. Ne pa­de mi na pa­met, da bi kar si­lil v tu­ji­no. Če ne bo res do­bre po­nud­be, bom ostal v Ce­lju."

Igral­ski ape­ti­ti pa ver­je­tno tu­kaj ne bo­do pov­sem po­te­še­ni. So am­bi­ci­je viš­je, so na­sto­pi za Bar­ce­lo­no, Ve­sz­prem, PSG va­ši sko­raj­šnji ci­lji?

"Na­za­dnje sem imel re­sne po­go­vo­re s Pa­ri­zom, a se ni iz­šlo. Nič za to, en­krat bo pri­šel tu­di moj tre­nu­tek, ko se bo iz­šlo vse, ko bo pri­šla ustre­zna po­nud­ba iz ka­kšne­ga vr­hun­ske­ga klu­ba."

Ima­te že dve ne pov­sem po­sre­če­ni iz­ku­šnji s tu­ji­no, od ko­der ste se vra­ča­li po šte­vil­nih za­me­nja­vah klu­bov in po manj uspe­šnih na­sto­pih.

"Ko sem pri 20 le­tih pr­vič od­šel na tu­je, je bi­lo mor­da res pre­hi­tro. Moj dru­gi po­iz­kus se je za­čel v Mon­tpel­li­e­ru, kjer je tre­ner po­ve­dal, da z me­noj ni za­do­vo­ljen. Tam sem se zdra­vstve­no sla­bo po­ču­til, tre­ni­ral sem nor­mal­no, po vsa­kem tre­nin­gu pa sem bil utru­jen, kot da bi me po­vo­zil tank. Ne­kaj­krat sem tu­di opra­vil kon­tro­lo kr­vi, vsaj pet­krat v dveh me­se­cih, a mo­no­nu­kle­o­ze mi ni­so od­kri­li. To di­a­gno­zo so mi po­sta­vi­li še­le po pre­sto­pu v nem­ški klub, ta­krat že po dru­gi tek­mi. Za­to si ne pri­pi­su­jem kriv­de za sla­be epi­zo­de v tu­ji­ni. De­lal sem ma­ksi­mal­no, a mo­no­nu­kle­o­za je re­sna bo­le­zen. Ivan Sli­ško­vić, ki je se­daj z na­mi, je bil od­so­ten le­to in pol. Me­ni se hva­la­bo­gu to ni zgo­di­lo."

Pri 25 le­tih ste zre­lej­ši, mir­nej­ši, ima­te dru­ži­no. Se tu­di sa­mi po­ču­ti­te bolj mo­ža­to?

"Se. Roj­stvo otro­ka člo­ve­ku obr­ne ži­vlje­nje na gla­vo. Prej so vsi ve­de­li in tu­di v me­di­jih je bi­lo, da sem imel rad noč­no ži­vlje­nje. Ko sem do­bil otro­ka, se je to umi­ri­lo. Saj se še zme­raj po osvo­je­nem na­slo­vu po­ve­se­li­mo, a dru­ge stva­ri so mi po­memb­nej­še. Še zme­raj sem mlad, a pri 19 le­tih sem ko­maj ča­kal, da je bi­la tek­ma kon­ča­na, da sem lah­ko šel ven. Ko se se­daj pre­bu­dim v dan brez tre­nin­ga, se v ce­lo­ti po­sve­tim dru­ži­ni. Gre­mo na iz­let. Otrok me je spre­me­nil in ve­sel sem, da je ta­ko."

V ži­vlje­nju špor­tni­kov je pred­vsem ve­li­ko od­re­ka­nja - za ma­lo ve­se­lja. Dr­ži to tu­di za vas?

"Za­go­to­vo je na­por­no. Po­le­ti ima­mo v klu­bu pet te­dnov do­pu­sta, to­da z re­pre­zen­tan­co ta­krat od­i­de­mo na pri­pra­ve. In po­zi­mi ima­mo v klu­bu pro­sta sa­mo dva te­dna, re­pre­zen­tan­ti pa smo tu­di ta­krat na tur­nir­jih. Prost dan ima­mo le za bo­žič in za no­vo le­to. Osta­ne­jo le štir­je te­dni po­le­ti, da se od­pra­vim na do­pust. Vsaj de­set dni pred za­čet­kom pri­prav na no­vo se­zo­no mo­ram zno­va tre­ni­ra­ti, saj na pri­pra­ve že­lim pri­ti fi­zič­no pri­pra­vljen. A ni mi žal. Le­po mi je vse od otro­štva, ko sem pri osmih le­tih za­čel igra­ti ro­ko­met in ko sem si po­sta­vil cilj, da po­sta­nem pro­fe­si­o­nal­ni ro­ko­me­taš. To so bi­le mo­je sa­nje in za to sem pri­pra­vljen tr­do tre­ni­ra­ti in se od­re­ka­ti."

Tu­di pla­či­lo za to od­re­ka­nje je zdaj že kar pri­mer­no.

"Dr­ži, s svo­jim fi­nanč­nim sta­njem sem za­do­vo­ljen. Po­seb­no gle­de na raz­me­re, ki jih ima­mo v Slo­ve­ni­ji. Ni vse v de­nar­ju. Mi tu­di ni­smo no­go­me­ta­ši; tu­di po kon­cu ka­ri­e­re bo­mo mo­ra­li de­la­ti. Za­to je tre­ba se­daj, ko smo še ak­tiv­ni, var­če­va­ti. Vla­ga­ti de­nar v ne­pre­mič­ni­ne, kar­ko­li - vse za to, da bi si po ka­ri­e­ri olaj­ša­li ži­vlje­nje."

Da bi bi­li po ro­ko­me­tni ka­ri­e­ri fri­zer, od­pa­de?

"Ne, fri­zer za­go­to­vo ne bom, če­prav sem se iz­u­čil za ta po­klic. Lah­ko pa bi od­prl fri­zer­ski sa­lon."

Tu­di vr­tnar ver­je­tno ne bo­ste, če­prav ste se uči­li tu­di za ta po­klic. "Moj oče je bil vr­tnar, do­ma v Izo­li smo ime­li vr­tna­ri­jo in sem mu po­ma­gal. Za­to sem se vpi­sal za vr­tnar­ja. A sem kma­lu ugo­to­vil, da to ni za­me. Po­tem sem po­kli­cal ma­mo, ta­krat sem že bil v Ce­lju, in ji re­kel, da bi šel na go­stin­sko šo­lo. Pa mi je od­go­vo­ri­la, da imam to šo­lo v Izo­li. Po­tem sem že­lel na eko­nom­sko in tu­di ta šo­la je bi­la v Ko­pru. Na kon­cu sem re­kel, da bom šel na fri­zer­sko in ne za­ra­di te­ga, ker v Ko­pru ta­ke šo­le ne bi ime­li. Ta­ko sem se vpi­sal na fri­zer­sko, a me to de­lo ni­ko­li ni po­seb­no ve­se­li­lo. Še zme­raj mi manj­ka iz­pit iz pra­kse. Šo­la­nje sem kon­čal že le­ta 2009 in bi mo­ral ma­lo po­va­di­ti - stri­že­nje, bar­va­nje in te stva­ri. Že de­vet let ni­sem stri­gel, do­sti stva­ri sem po­za­bil, a pre­den bom šel v tu­ji­no, mo­ram kon­ča­ti šo­lo."

"Saj je zna­no, da Vu­jo­vić tež­ko po­hva­li. Re­kel pa mi je, da sem v do­bri strel­ski for­mi in da se raz­vi­jam v pra­vo smer"

Fo­to: SHERPA

Bo­rut Mač­kov­šek: "Fri­zer ne bom ni­ko­li, če­prav sem se učil za ta po­klic."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.