Se­dem mr­tvih ali po­gre­ša­nih na na­ši me­ji

Smr­to­no­snost bra­nje­nja tr­dnja­ve av­ro­pe ra­ču­nov ne iz­sta­vlja le v Sre­do­ze­mlju, am­pak vse bolj tu­di na no­tra­njih me­jah čla­nic aU

Vecer - - FRONT PAGE - Kri­sti­na Bo­žič

Ne ra­zu­mem, ka­ko smo lah­ko ta­ko apa­tič­ni. Šo­kan­tno j e, da nas kot druž­bo sploh ne ga­ne, da lju­dje umi­ra­jo," pra­vi Čr­no­melj­čan Kle­men Vit­ko­vič iz mla­din­ske­ga cen­tra Bit. Go­vo­ri o tra­ge­di­jah, ki se od­vi­ja­jo oko­li nje­ga, tam, kjer je do­ma, ob Kol­pi. Opo­zar­ja, da nih­če za­res ne ve, ko­li­ko lju­di je uto­ni­lo v re­ki, ki je te dni ta­ko vi­so­ka in de­ro­ča, da si sam ne bi upal pla­va­ti pre­ko, če­tu­di je iz­ku­šen pla­va­lec. Lo­kal­ni pre­bi­val­ci, pra­vi, vi­di­jo po­li­ci­jo, ki ho­di na ak­ci­je. "Mor­da je več tu­di la­žnih pri­jav," do­da in opi­še, da so po­le­ti ime­li pro­sto­volj­ce iz tu­ji­ne. "Do­ga­ja­lo se je, da so jih po­li­ci­sti usta­vlja­li in le­gi­ti­mi­ra­li, lju­dje so kli­ca­li na po­li­ci­jo s pri­ja­va­mi, ker je imel nek­do mor­da bra­do ali je bil bolj te­mne pol­ti." Po­ja­sni, da lo­kal­ni pre­bi­val­ci ni­ma­jo do­volj in­for­ma­cij. Tru­pel v re­ki pa ni­so na­va­je­ni. A ven­dar se ši­ri tu­di oto­pe­la brezi­dej­nost, ka­ko po­ma­ga­ti so­člo­ve­ku. "Spra­šu­jem se, ali smo res po­pol­no­ma iz­gu­bi­li ob­ču­tek za so­člo­ve­ka," pra­vi Kle­men Vit­ko­vič.

Smrt in var­nost

Po po­dat­kih pro­jek­ta Po­gre­ša­ni mi­gran­ti med­na­ro­dne or­ga­ni­za­ci­je za mi­gra­ci­je je le­tos v pr­vih treh me­se­cih zno­traj Evro­pe umr­lo 13 pre­be­žni­kov. Dva be­gun­ca sta umr­la na me­ji med Ita­li­jo in Fran­ci­jo – ene­ga je ubil ele­k­trič­ni tok na že­le­zni­ci, dru­gi se je zgru­dil –, tri­je so umr­li v Ita­li­ji na po­ti pro­ti Švi­ci in Av­stri­ji – dva je zbil vlak, eden je umrl v pro­me­tni ne­sre­či. Na juž­ni dr­žav­ni me­ji pa le­tos be­le­ži smr­ti pre­be­žni­kov tu­di slo­ven­ska po­li­ci­ja. Za zdaj tri – štir­je pre­be­žni­ki so po­gre­ša­ni. Vz­dolž me­je s Hr­va­ško je vla­da Mi­ra Ce­rar­ja le­ta 2015, v dneh, ko je bi­la 26. oble­tni­ca pad­ca ber­lin­ske­ga zi­du, za­če­la po­sta­vlja­ti re­zil­no ži­co in pa­nel­no ogra­jo, s ka­te­ro naj bi pre­pre­če­va­la, da be­gun­ci naj­de­jo za­to­či­šče.

Raz­i­sko­val­ka i n pro­fe­so­ri­ca Jel­ka Zorn z lju­bljan­ske fa­kul­te­te za so­ci­al­no de­lo se je pred krat­kim s po­di­plom­ski­mi štu­dent­ka­mi vr­ni­la s te­ren­ske­ga de­la na srb­sko-hr­va­ški me­ji pri Ši­du, kjer be­gun­ci vztra­ja­jo pri is­ka­nju po­ti pro­ti Evro­pi. Opo­zar­ja, da po­li­cij­ski nad­zor ne bo usta­vil mi­gra­cij. Na te­re­nu so bi­le pri­ča pre­ži­ve­le­mu na­si­lju, ki ga zah­te­va "evrop­sko upra­vlja­nje mi­gra­cij".

"Kre­pi­tev po­li­cij­ske­ga nad­zo­ra na po­dro­čju mi­gra­ci­ji ne po­me­ni ve­čje var­no­sti lju­di. Zgo­di se na­spro­tno," po­ve. "S kre­pi­tvi­jo po­li­cij­ske­ga nad­zo­ra na me­jah in v no­tra­njo­sti dr­žav ogro­ža­mo var­nost, zdrav­je in ži­vlje­nja mi­grantk in be­gun­cev," opi­še, da so po­sle­dič­no po­ti draž­je, tra­ja­jo dlje in so vse bolj tve­ga­ne, kar po­tr­ju­je­jo tu­di po­dat­ki o po­škod­bah in smr­tih. Glo­bal­na ne­e­na­kost se da­nes ka­že tu­di v tem, da se "mi­gran­te in be­gun­ce po­ti­ska na ile­ga­li­zi­ra­ne po­ti, kar se ura­dno ime­nu­je

upra­vlja­nje mi­gra­cij in je del evrop­ske mi­gra­cij­ske po­li­ti­ke," po­ja­sni pro­fe­so­ri­ca. Nad­zor me­ja ni­so le re­zil­ne ži­ce, ogra­je in ter­mo­ka­me­re, am­pak tu­di po­li­cij­sko na­si­lje in kr- ši­tve te­melj­nih člo­ve­ko­vih pra­vic do med­na­ro­dne za­šči­te. "Ključ­na te­ža­va te ek­s­ter­na­li­za­ci­je me­ja je, da jo dr­ža­vlja­ni dr­žav EU ne opa­zi­mo," opi­še Jel­ka Zorn, ka­ko se sis­tem­sko vzpo­sta­vlja brez­bri­žnost lju­di.

Člo­več­nost

"Slo­ven­ska po­li­ci­ja se je z uve­lja­vi­tvi­jo ta­ko ime­no­va­ne juž­no­bal­kan­ske sme­ri ne­do­vo­lje­nih mi­gra­cij na za­ho­dno­bal­kan­ski po­ti žal pr­vič sre­ča­la tu­di s člo­ve­ški­mi žr­tva­mi," spo­ro­ča­jo s Po­li­ci­je. "Ob po­sku­su ne­za­ko­ni­te­ga pre­sto­pa me­je čez Kol­po v Be­li kra­ji­ni so uto­ni­li tri­je tuj­ci," po­ja­snju­je­jo, da "v prej­šnjih le­tih ne be­le­ži­mo smr­tnih žr­tev ob po­sku­sih ne­za­ko­ni­te­ga preč­ka­nja me­je". Eno od uto­pi­tev je ja­nu­ar­ja obrav­na­va­la hr­va­ška po­li­ci­ja bli­zu kra­ja La­de­šići, dve tru­pli uto­pljen­cev pa je v po­ne­de­ljek na­šla slo­ven­ska po­li­ci­ja s po­mo­čjo po­ta­plja­čev pri Vu­kov­cih. "Naj­manj še štir­je tuj­ci so po­gre-

ša­ni," do­da­ja­jo na po­li­ci­ji. Iskal­ne ak­ci­je iz­ve­de­jo vsa­kič, ko o po­gre­ša­nih prej­me­jo in­for­ma­ci­je, naj­po­go­ste­je od be­gun­cev, ki so z iz­gi­nu­li­mi sku­paj preč­ka­li re­ko, pra­vi­jo. "O njih pa so bi­li ob­ve­šče­ni tu­di pri­stoj­ni hr­va­ški var­no­stni or­ga­ni," do­da­ja­jo, da pre­be­žni­ke zdra­vstve­no oskr­bi­jo, nih­če pa do zdaj ni po­tre­bo­val bol­ni­šnič­ne oskr­be. Slo­ven­ski po­li­ci­sti so pri "va­ro­va­nju evrop­skih me­ja" pri­so­tni tu­di v Ma­ke­do­ni­ji, ka­mor je mar­ca od­šla že šti­ri­in­dvaj­se­ta sku­pi­na, in v Sr­bi­ji, kjer je enaj­sta sku­pi­na po­li­ci­stov. In­ter­ne­tna ba­za po­ro­čil o na­si­lju, ki ga utr­pi­jo be­gun­ci na po­ti čez Sr­bi­jo, Hr­va­ško, Ma­džar­sko in Slo­ve­ni­jo, bor­der­vi­o­len­ce.eu, je v tem le­tu za­be­le­ži­la že 33 po­ro­čil po­sa­me­zni­kov in sku­pin pre­be­žni­kov.

Med­tem ko ve­či­na go­vo­ri o na­si­lju hr­va­ške pa tu­di srb­ske in ma­džar­ske po­li­ci­je, vsaj šti­ri po­ro­či­la vklju­ču­je­jo tu­di po­sto­pa­nje slo­ven­skih po­li­ci­stov.

Fo­to: Ro­bert BA­LEN

Lo­kal­ni pre­bi­val­ci ni­ma­jo do­volj in­for­ma­cij. Tru­pel v re­ki pa ni­so na­va­je­ni.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.