Trafika ostaja občinska
Umik prodaje trafike pri Glavnem mostu daje priložnost, da se to malo zgradbo, ki propada, obnovi in osmisli. O novi vsebini, pomenu in umestitivi trafike je razpravljala močna ekipa podpornikov "projekta Trafika"
Umik prodaje trafike pri Glavnem mostu daje priložnost, da se mala propadajoča zgradba obnovi in osmisli. Odzvali so se kulturniki, predstavniki kulturnih institucij in nekateri mariborski podjetniki in v Salonu uporabnih umetnosti nabrali množico idej in ponudb ... (mbk)
Napovedana prodaja kioska pri Glavnem mostu, na desnem bregu Drave, ki je bil postavljen v 20. letih 20. stoletja in ki ima pomembno in zanimivo vlogo v romanu Severni sij pisatelja Draga Jančarja, rojenega v Mariboru, ki danes praznuje 70. rojstni dan, je vznemirila kulturnico Zoro A. Jurič in jo vzpodbudila, da dvigne glas in prodaji javno nasprotuje.
Mariborska občina je konec marca napovedala, da bo na javni dražbi, ta bo 24. aprila, prodajala enajst nepremičnin, med njimi tudi to malo zgradbo s pripadajočim zemljiščem z izklicno ceno 6500 evrov, saj te trafike, ki je prazna in zapuščena, občina ne potrebuje. Na pisanje Zore A. Jurič so se odzvali kulturniki, predstav- niki kulturnih institucij in nekateri mariborski podjetniki in jo podprli v njenih prizadevanjih za ohranitev trafike. Bili so dovolj glasni in Juričeva dovolj vztrajna, da je v sredo pozno popoldne v Salonu uporabnih umetnosti, kjer so se zbrali najbolj zavzeti podporniki "projekta Trafika" z množico idej in konkretno ponujenih rok, prisotne razveselila z novico, da je "župan sprejel sklep, da se omenjena trafika izvzame iz prodaje". Večer na uradni odgovor z mariborske občine še čaka.
Trafika je bila kaplja čez rob
"Res je, da je v mestu toliko drugih problemov, kot je propadajoča knji- žnica, nimamo galerije, središče mesta se sesuva in odmira, hoteli so dobili imena, ki si jih ne moremo in ne nameravamo zapomniti ... Vse to je res, ampak včasih se zgodi, da je ena kaplja dovolj, da se kozarec prelije, in prav ta mala zgradba je tista kaplja, ki je, kot kaže, šla čez rob, saj sem prejela ogromno odzivov in podpore," pravi Juričeva. Občinski umik trafike iz prodaje daje priložnost, da se to malo zgradbo, veliko vsega 7,9 kvadratnega metra, ki je dejansko zanemarjena in propada, obnovi in osmisli. In o novi vsebini, novem pomenu in umestitvi te trafike v mestu je razpravljala močna zasedba, več kot 20 se jih je zbralo: dr. Jerneja Ferlež (Univerzitetna knjižnica Maribor), Klemen Brvar ( Knjižnica Rotovž), Milena Pivec in Nino Flisar (Založba Pivec), dr. Uroš Lobnik (predstojnik oddel- ka za arhitekturo pri Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo), Andreja Japelj (Atelje Japelj), Marinka Košar (Agencija M), Liljana Jarh (Zgodbe o klopeh in ljudeh), Marko Novak ( podjetnik), Miha Horvat (GT22), Jože Kos Grabar (geodet in prostorski načrtovalec) ... S strani mariborske občine Bojan Labovič iz urada za kulturo, Bernarda Karo pa z Zavoda za turizem Maribor - Pohorje.
Od kalejdoskopa, literarnih sprehodov do trafike s starimi časopisi
Zora A. Jurič med drugim vidi to trafiko kot prostor s ponudbo knjig o Mariboru, v katerem bi se lahko tako meščani kot obiskovalci mesta podrobneje seznanili predvsem z delom Draga Jančarja. V mislih je imela tudi tako imenovano živo knjigo, pri kateri bi posamezniki odigrali vloge tudi v tujih jezikih iz različnih literarnih del, recimo trafikanta iz Severnega sija pa literarnih junakov Partljičevih del in še in še. "Za turiste so zgodbe izjemno privlačne, pa tudi za druge obiskovalce in same Mariborčane. Ne pozabimo - danes se povsod prodajajo zgodbe in mi jih
"Maribor je mesto na prepihu, most pa povezuje"
imamo toliko in tako odličnih!" pravi Zora A. Jurič.
Jerneji Ferlež, ki je pred leti postavitev razstave Nemci in Maribor začela prav s pogledom iz te trafike, se je ob razmišljanju o priho- dnosti te zgradbe najprej utrnila zamisel o pogledu na trg skozi kalejdoskop v trafiki, ki bi prikazoval trg skozi čas. Meni, da je na vsebino trafike treba gledati širše, ne samo z literarnega vidika. "Lahko je izhodiščna točka za sprehode, ne samo literarne, pač pa vezane na različne kulturne poti mariborske dediščine," pravi Ferleževa. Da trafika ni zgolj neka zgradba, ampak pomembna in simbolna točka s svojo lego na mostu, ki povezuje levi in desni breg Drave, je razgrnil Klemen Brvar: "Maribor je mesto na prepihu, most pa povezuje in trafika lahko postane alternativna turistična točka za turiste, ki ne iščejo zanimivosti na prvo žogo, ampak jih zanima drobovje mesta." Tako Mariborska kot Univerzitetna knjižnica sta pripravljeni pomagati pri ustvarjanju programa. Da mora ta zgradba še naprej ostati trafika, in to domoznanska, meni Bojan Labovič: "Gradiva, ki ga je možno v turistične namene uporabiti, je veliko. Že sama gradnja in zgodovina tega mostu, ki je bil takrat evropski fenomen, pa rušitev, Hitler na mostu ... Torej, naj ostane trafika s
Pomemben objekt mestne opreme
Trafika ni samo pomembna z literarnega in zgodovinskega vidika, pač pa tudi arhitekturnega, je izpostavil Uroš Lobnik. "Gre za pomemben element historične urbane opreme mesta in s tega vidika pomemben gradnik identitete ali prepoznavanja grajene strukture mesta." Dodaja še, da je več takšnih historičnih objektov v mestu, ki so izgubili svojo prvotno funkcijo, med drugim tudi trafika v Mestnem parku, zanje bi morali najti skupno rešitev. Da vsebine za trafiko ob mostu ne bi našli, nikogar od prisotnih ne skrbi. Milena Pivec kot vzorčen svetel primer izpostavi prav Salon uporabnih umetnosti, ki je bil "na začetku tudi gol in mrzel in je iz njega nastala zgodba. Dandanes je možno z virtualnimi in novimi mediji narediti marsikaj." Trafika lahko postane točka, kjer bi bilo mogoče na enem mestu dobiti informacije o vseh prireditvah in zanje kupiti vstopnico, kar sedaj ni mogoče nikjer v mestu, so še izpostavili sogovorniki.
Želijo si sestanek pri županu
Labovič pravi, da je treba trafiki, ki je sicer vpisana v register nepremične kulturne dediščine, podeliti status spomenika, ker ima tako občina pravne možnosti, da omogoči zainteresiranim tudi brezplačno uporabo. V mariborski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine so že spisali in poslali občini seznam okrog 330 enot v mestu, za katere menijo, da morajo dobiti ali ohraniti status spomenika lokalne- ga pomena, in včeraj so ta seznam, tako je napovedal vodja Srečko Štaj
nbaher, dopolnili s to trafiko. Zavod za turizem sicer v tej trafiki ne vidi nobene svoje dejavnosti, saj za ozaveščanje že imajo TIC in Hišo Stare trte, so pa pripravljeni pomagati pri promociji.
Kako se je lahko zgodilo, da je trafika sploh prišla na seznam prodaje občinskih nepremičnin? Labovič je pojasnil, da so seznam pripravili v uradu za gospodarstvo in da se je tudi sam osebno angažiral, da se ta trafika umakne iz prodaje. Podjetnik Marko Novak, ki je bil pripravljen financirati nakup na javni dražbi, sredstva je sedaj pripravljen donirati tudi za obnovo, se zavzema za sistematično ureditev postopkov na mariborski občini, ki bi uvedli varovalke, da do prodaje nepremičnin z zgodovinsko, kulturno ali arhitekturno vrednostjo več ne bi moglo priti. Se pa vsi prisotni akterji zavedajo, da so potrebna sredstva, ne samo za obnovo, pač pa tudi za programe in vsebine v njej. Tudi pri tem so pripravljeni pomagati po svojih močeh. Z vsebinskimi idejami in pobudami, ki jih imajo veliko, želijo seznaniti tudi mariborskega župana Andreja Fištravca, zato upajo na čimprejšnji sestanek pri njem.
V Salonu uporabnih umetnosti so zavzeti podporniki projekta Trafika, osebno in tudi kot predstavniki kulturnih institucij v Mariboru, nizali ideje in konkretne pobude za trafiko ob Glavnem mostu, ki je sedaj prazna in zaprta.
Utrinek: Sašo BIZJAK Kako iz negativnih odzivov na menjavo na direktorskem stolčku mariborske mestne uprave potegniti nekaj pozitivnega? Preprosto! Naj se še občinski vrh negativno odzove na negativne odzive. Že osnovnošolska matematika nas namreč uči, da je minus krat minus plus.
Mariborska občina je izvzela iz prodaje znamenito trafiko, ki ima pomembno vlogo v romanu Draga Jančarja.
