Člo­ve­ška ri­bi­caa in bi­o­teh­no­lo­ški­ški ti­tan

Re­vi­ta­li­za­ci­ja nek­da­nje­ga za­po­ra (KPD) je pri­pra­vlje­na, in kar bo­de v oči, je, da je stra­te­gi­ja pre­no­ve od prej­šnjih ma­ri­bor­skih ve­li­kih na­čr­tov dru­gač­na: naj­prej vse­bi­ne, po­tem ob­no­va

Vecer - - Front Page - Pe­tra Ze­mljič

Stra­te­gi­ja Ma­ri­bo­ra za po­nov­no ak­ti­va­ci­jo in upo­ra­bo stav­be KPD, nek­da­nje mo­ške ka­znil­ni­ce, je pri­pra­vlje­na. S kul­tur­no-go­spo­dar­skim pro­mo­cij­skim do­god­kom so v če­tr­tek po­pol­dan za­o­kro­ži­li več­le­tno de­lo, ki ga je vo­di­la ob­čin­ska Pro­jek­tna pi­sar­na in je del evrop­ske­ga pro­jek­ta URBACT III, ki za opu­šče­ne stav­be, ki so iz­gu­bi­le svoj pr­vo­tni na­men in so v sla­bem sta­nju, išče dru­go pri­lo­žnost. Svo­jo zgod­bo bo­do ob dru­gih de­se­tih me­stih, ki so­de­lu­je­jo v pro­jek­tu, Ma­ri­bor­ča­ni pred­sta­vi­li pri­ho­dnji te­den v Ne­a­plju.

Stra­te­gi­ja bo na­to pred­sta­vlje­na vod­stvu ob­či­ne in me­stne­mu sve­tu. Če bo po­li­tič­na vo­lja za ure­sni­či­tev na­čr­tov, bi lah­ko že v pri­ho­dnjem pro­ra­ču­nu do­bi­li ne­kaj de­nar­ja, ki bi omo­go­čal po­sto­pno ob­no­vo objek­ta.

Oko­li­ca kot div­je par­ki­ri­šče

Stav­ba KPD sto­ji med Po­bre­ško in Ti­to­vo ce­sto ter že­le­zni­ško pro­go. Zgra­je­na je bi­la med le­to­ma 1884 in 1889 z zna­čil­no funk­ci­o­na­li­stič­no za­sno­vo mo­ške ka­znil­ni­ce, ki jo pred­sta­vlja pet ve­čjih zvez­da­sto raz­po­re­je­nih trak­tov. Stav­ba je ve­lja­la za eno od naj­so­dob­nej­ših ka­znil­nic na ob­mo­čju av­stro-ogr­ske mo­nar­hi­je. Ka­znil­ni­co so do­konč­no za­pr­li le­ta 1963. Iz­pra­znje­ne de­le stav­be so ka­sne­je upo­ra­blja­li za skla­di­šča in po­slov­ne pro­sto­re, le­ta 2000 pa je na se­ver­ni stra­ni ob­mo­čja zra­slo na­ku­po­val­no sre­di­šče Euro­park. Po­vr­ši­na KPD ob­se­ga sko­raj 16 ti­soč kva­dra­tnih me­trov in je z iz­je­mo dveh pre­no­vlje­nih de­lov v glav­nem pra­zna in v pro­pa­da­jo­čem sta­nju. V la­sti ob­či­ne sta osre­dnji del stav­be in del vzho­dne­ga trak­ta. Oba juž­na trak­ta sta za­seb­na last, med­tem ko sta ce­lo­ten ob­no­vljen za­ho­dni trakt in del vzho­dne­ga v la­sti Ma­ri­bor­ske ra­zvoj­ne agen­ci­je. Oko­li­ški te­ren je pre­te­žno ne­u­re­jen in se upo­ra­blja kot div­je par­ki­ri­šče.

An­dre­ja Bu­dar iz ob­čin­ske pro­jek­tne pi­sar­ne pra­vi, da so pred mo­re­bi­tno ob­no­vo de­lov, ki so v ob­čin­ski la­sti, ugo­ta­vlja­li, kaj vse bi lah­ko ume­sti­li va­nje. Štu­den­ti ma­ri­bor­ske fa­kul­te­te za grad­be­ni­štvo, pro­me­tno in­že­nir­stvo in ar­hi­tek­tu­ro so le­ta 2016 iz­de­la­li ne­kaj za­mi­sli, ka­ko bi lah­ko spe­če­ga ve­li­ka­na, kot ta­kšne zgrad­be ra­di po­i­me­nu­je­jo, zbu­di­li. Str­ni­mo ne­kaj idej: po­leg otro­ških igral­nic in igrišč, zu­na­njih či­tal­nic, raz­stav­nih pro­sto­rov, več­na­men­skih pro­sto­rov vklju­ču­je­ta dve raz­li­či­ci ume­sti­tve kul­tur­ne­ga pro­gra­ma z no­vo knji­žni­co in cen­trom so­dob­ne ple­sne pro­duk­ci­je z več­na­men­sko dvo­ra­no pa ate­lje­je za ume­tni­ke, de­lav­ni­ce, pro­da­jal­no iz­del­kov lo­kal­nih ume­tni­kov pa tu­di so­ci­al­na pod­je­tja. Po­ve­za­li bi tu­di ob­sto­je­če in no­ve pro­gra­me in od Euro­par­ka po za­ste­klje­ni pa­sa­ži obli­ko­va­li no­vo na­ku­po­val­no pot. Za pro­jekt naj bi bil za­in­te­re­si­ran tu­di Euro­park, a za­ra­di ne­do­se­glji­vo­sti vod­stva več za zdaj ni­smo iz­ve­de­li.

Za ob­no­vo bi po­tre­bo­va­li pet mi­li­jo­nov evrov

Na­čr­te poz­dra­vlja­jo tu­di v Cen­tru za kre­a­tiv­nost, ki bo pod okri­ljem Mu­ze­ja za ar­hi­tek­tu­ro in obli­ko­va­nje v pri­ho­dnjih dneh od­prl pi­sar­no v Ma­ri­bo­ru. V na­sle­dnjih pe­tih bo cen­ter po­čr­pal 11 mi­li­jo­nov evrov iz evrop­skih skla­dov in z vsa­ko­le­tni­mi raz­pi­si vzho­dni ko­he­zij­ski re­gi­ji na­me­nil več kot 60 od­stot­kov te vso­te. "Pri nas manj­ka­jo ta­kšna oko­lja, zno­traj ka­te­rih bi lju­dje de­lo­va­li. Iz­ku­šnje tu­jih dr­žav, de­ni­mo Nem­či­je, Av­stri­je, Ni­zo­zem­ske, Esto­ni­je, ka­že­jo, da ra­zvoj kre­a­tiv­nih vse­bin več­pla­stno vpli­va na pre­vzgo­jo ino­va­tiv­nih stva­ri. Za­to si že­li­mo čim več ta­kih pro­jek­tov, ki jih fi­nanč­no lah­ko pod­pre­mo, hkra­ti pa po­nu­ja­mo iz­o­bra­že­va­nje, po­moč pri po­ve­zo­va­nju, mre­že­nju, raz­sta­vah ... S pri­ho­dom v Ma­ri­bor že­li­mo po­ve­za­ti go­spo­dar­stve­ni­ke in po­sa­me­zni­ke, ki de­lu­je­jo na po­dro­čju kre­a­tiv­nih in­du­strij. Obo­ji po­tre­bu­je­jo spod­bu­de," pra­vi Mar­ko Pod­ja

vor­šek iz Cen­tra za kre­a­tiv­nost. Ali bo za­mi­sel, ki ima vse­bin­sko plat­for­mo, do­bi­la pod­po­ro ob­či­ne, je za zdaj pre­u­ra­nje­no na­po­ve­do­va­ti, bi pa lah­ko v pr­vi fa­zi (in to bi lah­ko upo­šte­va­li že v pri­pra­vi pri­ho­dnje­ga pro­ra­ču­na) skla­dno z že­lja­mi upo­rab­ni­kov za pol mi­li­jo­na evrov ob­no­vi­li pri­tli­čja in pr­va nad­stro­pja. Za ob­no­vo ce­lo­tne­ga objek­ta bi si­cer po­tre­bo­va­li oko­li pet mi­li­jo­nov evrov.

16 ti­soč kva­dra­tnih me­trov je ve­li­ka po­vr­ši­na KPD

Fo­to: An­drej PETELINŠEK

Stav­ba KPD sto­ji med Po­bre­ško in Ti­to­vo ce­sto ter že­le­zni­ško pro­go.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.