Vrt­ci, ki v otro­ku ne vi­di­jo spo­la

Skan­di­na­vska dr­ža­va je pr­va na sve­tu s fe­mi­ni­stič­no vla­do: ena­ko za­sto­pa­nost spo­lov upo­šte­va­jo pri pol­nje­nju po­li­tič­nih mest, za­go­ta­vlja­nje ena­ko­prav­no­sti pa je tu­di del od­lo­či­tev, kam gre jav­ni de­nar

Vecer - - V Žarišču -

Pra­vi­te, da je ne­e­na­kost sis­tem­ski, struk­tur­ni pro­blem. O čem go­vo­ri­te? "Da so ob­sto­je­če struk­tu­re ra­zlog, za­kaj pri­ha­ja do dis­kri­mi­na­ci­je na pod­la­gi spo­la, ni dvo­ma. Si­stem ohra­nja dis­kri­mi­na­ci­jo pri ži­vlje­nju. Gre za glo­bal­ni pro­blem, saj ni druž­be, kjer bi lah­ko re­kli, da ob­sta­ja re­snič­na ena­ko­prav­nost spo­lov. Ta­ko dol­go­traj­ne in za­ko­re­ni­nje­ne vzor­ce v druž­bi je ne­mo­go­če po­ja­snje­va­ti s par­ti­ku­lar­ni­mi oko­li­šči­na­mi ali iz­bi­ra­mi. Gre za sis­tem­sko ne­pra­vič­nost. In če gre za sis­tem­ski pro­blem, ga je tre­ba tu­di na­slo­vi­ti s sis­tem­skim pri­sto­pom. To je naj­po­memb­nej­še. Mo­ra­mo se za­ve­da­ti, da gre za ne­e­na­ko­prav­nost, ki je del na­ših zgo­do­vin, tra­di­ci­je in kul­tu­re. S tem za­ve­da­njem mo­ra­mo pri­sto­pi­ti k od­pra­vlja­nju teh kri­vic. Ne mo­re­mo se de­la­ti, da gre za manj­ši iz­ziv."

Šved­ska ve­lja za eno na­pre­dnej­ših dr­žav gle­de ena­ko­prav­no­sti spo­lov. Je naj­po­memb­nej­ša na­ci­o­nal­na ra­ven de­lo­va­nja? Za ena­ko­prav­nost si pri­za­de­va­te tu­di na rav­ni ZN in EU.

"Vse rav­ni so po­memb­ne. In če mi­sli­mo re­sno, je tre­ba de­lo­va­ti na vseh - od lo­kal­ne prek na­ci­o­nal­ne do med­na­ro­dne, v okvi­ru jav­ne­ga in za­seb­ne­ga sek­tor­ja. De­lo­va­nje mo­ra bi­ti uskla­je­no, po­memb­no je de­li­ti iz­ku­šnje in se uči­ti ter nav­di­ho­va­ti drug dru­ge­ga. Med­na­ro­dne de­ba­te, re­so­lu­ci­je in kon­ven­ci­je so po­memb­ne, ker ka­že­jo smer. Hkra­ti gre za ob­ve­zno­sti, h ka­te­rim so se dr­ža­ve ob­ve­za­le in jih mo­ra­jo iz­pol­ni­ti."

Zdi se, da vi­di­mo no­vo moč fe­mi­niz­ma in gi­banj za ena­ko­prav­nost. Ka­ko to ra­zu­me­te?

"Šved­ska ima fe­mi­ni­stič­no vla­do in fe­mi­ni­stič­ne po­li­ti­ke uve­lja­vlja­mo tu­di na rav­ni zu­na­nje po­li­ti­ke. Sem fe­mi­nist­ka in da, v teh gi­ba­njih je no­va moč. Ra­zlo­gi so pra­vi. Na Šved­skem nam je uspe­lo do­se­či po­memb­ne re­či, a še zda­leč ni­smo do­se­gli ci­lja. Če ho­če­mo re­ši­ti kri­vi­ce, ki iz­ha­ja­jo iz ne­e­na­ko­prav­no­sti, bo po­treb­ne­ga še več sis­te­ma­tič­ne­ga tru­da. Do­se­či mo­ra­mo tu­di to, da bo­mo o tem pri­pra­vlje­ni go­vo­ri­ti na dru­ga­čen na­čin. Ni prav, da ko­gar­ko­li skr­bi, ali naj po­ve, da je fe­mi­nist/ka. Gre za to, ali si pri­pra­vljen so­de­lo­va­ti pri bo­ju za ena­ko­prav nost. Ja­sni in po­gu­mni mo­ra­mo bi­ti, ko o tem go­vo­ri­mo. In v to mo­ra­mo vklju­či­ti čim več lju­di."

Fe­mi­ni­zem je bil v tem po­gle­du re­vo­lu­ci­o­nar­na ide­ja. A se je za­ple­tel v for­mal­no ena­ko­prav­nost, ki ni do­volj.

"Po­memb­no je, da ukre­pa­mo in spre­mi­nja­mo stva­ri hkra­ti. Za­ko­no­da­ja je po­memb­na. Kvo­te so lah­ko smi­sel­ne, če na­pred­ka ni mo­go­če do­se­či dru­ga­če. Za­go­to­vo pa je tre­ba de­la­ti tu­di na dru­gih po­dro­čjih, pa naj gre za druž­be­ne od­no­se ali ste­re­o­ti­pe in pred­sod­ke. Tu igra glav­no vlo­go druž­be­na in po­li­tič­na go­vo­ri­ca.

Za­me fe­mi­ni­zem ni kon­tro­ver­zen. Ja­sno spo­ro­či­lo ima: go­vo­ri, da že­lim ži­ve­ti v druž­bi, v ka­te­ri ima­jo mo­ški in žen­ske, fan­tje in de­kle­ta ena­ke pri­lo­žno­sti in mo­žno­sti. Pri tem ne za­do­stu­je­jo po­sa­me­zne zgod­be o uspe­hu. Tre­ba je za­go­to­vi­ti sis­tem­ske spre­mem­be - za to gre pri fe­mi­niz­mu. Da ena­ko­prav­no de­li­mo po­li­tič­no in eko­nom­sko moč ter da­mo vsem ena­ke mo­žno­sti in pri­lo­žno­sti. Sta­ti­sti­ke so zgo­vor­ne: naj gre za dru­žin­sko na­si­lje ali za za­služ­ke. Ne­e­na­ko­prav­nost gle­de na spol ob­sta­ja in osta­ja. Po­pol­no­ma ja­sno je, da ži­vi­mo v druž­bah, v ka­te­rih je dis­kri­mi­na­ci­ja in­sti­tu­ci­o­na­li­zi­ra­na in sis­tem­ska. Le do­volj po­gu­men je tre­ba bi­ti, da to po­i­me­nu­je­mo s pra­vim ime­nom. In na­to sprej­me­mo ukre­pe pro­ti tej dis­kri­mi­na­ci­ji."

Ali po­sta­ja tež­je za­vze­ti ja­sno sta­li­šče gle­de ne­spre­je­mlji­vo­sti dis­kri­mi­na­ci­je? Je pri­šlo do re­la­ti­vi­za­ci­je? Na Šved­skem ima­jo re­la­tiv­no no­vo po­li­tič­no ini­ci­a­ti­vo v okvi­ru dr­žav­ne­ga pro­ra­ču­na. Če se jav­ni de­nar na­me­ni za ne­ko de­jav­nost ali pro­jekt, mo­ra iti sko­zi oce­no, ali kre­pi ena­ko­prav­nost. "Gre za prin­cip 'sle­di de­nar­ju'. Ta­ka ana­li­za po­ra­be jav­ne­ga de­nar­ja je lah­ko v ve­li­ko po­moč," pra­vi He­len Edu­ards. "Po­li­tič­no so­glas­je in do­bro de­lu­jo­ča dr­ža­va, ki si pri­za­de­va za ena­ko­prav­nost spo­lov, lah­ko do­se­že­ta ve­li­ko, sploh če ob­sta­ja tu­di jav­ni de­nar, ki se ga na­me­ni za do­se­go ena­ko­prav­no­sti." "Bi­ti po­gu­men in hra­ber po­me­ni bi­ti ja­sen in tran­spa­ren­ten gle­de pro­ble­mov, ki so del na­ših družb. Z gi­ba­njem # jaz­tu­di je ve­li­ko žensk tu­di na Šved­skem spre­go­vo­ri­lo. Po­ve­da­le so, da so bi­le žr­tve spol­ne­ga na­dle­go­va­nja, in to­li­ko jih je iz ta­ko raz­lič­nih oko­lij, da se je le še po­tr­di­lo, da je dis­kri­mi­na­ci­ja pro­blem ce­le druž­be. Ne gre za po­sa­me­zne pri­me­re. Gre za ne­kaj, kar je raz­šir­je­no in je sve­tov­ni pro­blem.

Če ve­mo, da že ze­lo dol­go na vseh kon­cih sve­ta lju­dje opo­zar­ja­mo na man­ko ena­ko­prav­no­sti, to tež­ko kdor­ko­li re­la­ti­vi­zi­ra. Lah­ko po­gle­da­mo sta­ti­sti­ke, lah­ko pri­sluh­ne­mo žen­skam ali mo­škim ... Mno­gim mo­škim ni­so všeč ste­re­o­ti­pi, ki so ve­za­ni na spol in ome­ju­je­jo tu­di njih."

Vse moč­nej­ši so gla­so­vi, ki pra­vi­jo, da je ena­ko­prav­nost stvar li­be­ral­nih, za­ho­dnih družb in da to ni skla­dno s tra­di­ci­ja­mi, tu­di kr­ščan­sko. Ka­ko se spo­pa­sti s tem?

"Ta­ko mo­ški kot žen­ske so žr­tve ste­re­o­ti­pi­zi­ra­nja in pred­sod­kov. Že zgo­daj zač­ne­ta druž­ba in kul­tu­ra do­lo­ča­ti, kaj de­kle ali žen­ska lah­ko poč­ne in kaj se od fan­ta ali mo­ške­ga pri­ča­ku­je. To so za­me vpra­ša­nja te­melj­nih člo­ve­ko­vih pra­vic. Vsak člo­vek ima ena­ke pra­vi­ce in na kon­cu je od­lo­či­tev vsa­ke­ga po­sa­me­zni­ka, kaj ho­če s svo­jim ži­vlje­njem po­če­ti. Da­nes je še ve­dno pre­več lju­di, in med nji­mi so pre­šte­vil­na de­kle­ta in žen­ske, ka­te­rih pra­vic se ne spo­štu­je. Na­ša pr­va na­lo­ga je za­to po­skr­be­ti, da so vse pra­vi­ce vseh spo­što­va­ne.

Da nam je to uspe­lo, pa bo­mo lah­ko tr­di­li še­le, ko bo­mo za­go­to­vi­li, da ži­vi­mo v druž­bah, v ka­te­rih ste­re­o­ti­pi­zi­ra­nje na pod­la­gi spo­la ne bo ome­je­va­lo ne mo­ških ne žensk. Ko bo­do spo­što­va­ne pra­vi­ce vseh in bo­do vsem da­ne ena­ke pri­lo­žno­sti. Še­le po­tem bo­mo lah­ko za­če­li raz­pra­vlja­ti o po­sa­me­zni­ko­vi iz­bi­ri. Ned­vo­mno ob­sta­ja­jo že zdaj ena­ko­prav­ne iz­bi­re po­sa­me­znic/-kov, ko se de­ni­mo mo­ški od­lo­či, da osta­ne do­ma z otro­ki. S tem je vse le­po in prav. A še ve­dno ži­vi­mo v sis­tem­ski dis­kri­mi­na­ci­ji: to mo­ra bi­ti v sre­di- He­len Edu­ards, šved­ska am­ba­sa­dor­ka na Du­na­ju: "Ni po­šte­no in ni prav, če le za­ra­di spo­la, v ka­te­re­ga si ro­jen, do­biš manj­ši de­lež druž­be­nih ko­ri­sti in mo­žno­sti." šču na­še po­zor­no­sti. Le ta­ko bo­mo lah­ko ta­ko mo­škim kot žen­skam omo­go­či­li, da sprej­me­jo svo­bo­dne od­lo­či­tve."

V Slo­ve­ni­ji se v pred­vo­lil­nem ča­su po­ja­vlja, če­mur v tu­ji­ni pra­vi­jo kon­zer­va­tiv­na te­o­ri­ja za­ro­te o "re­vo­lu­ci­ji spo­la". De­sni­čar­ske stran­ke ši­ri­jo strah, da se lah­ko z iz­o­bra­že­va­njem o ena­ko­prav­no­sti za­ma­je­jo tra­di­ci­o­nal­ne spol­ne vlo­ge; ši­ri­jo ide­jo, da se bo otro­ke v šo­lah uči­lo, ka­ko za­me­nja­ti spol. Se mo­ra­te s tem uba­da­ti tu­di na Šved­skem?

"Na Šved­skem ob­sta­ja­ta druž­be­ni kon­senz in za­ve­da­nje, da že ze­lo zgo­daj druž­ba s ste­re­o­ti­pi­zi­ra­njem na ne­ki na­čin do­lo­či, kaj de­kle­ta ali fan­tje mi­sli­jo o se­bi. S te­mi pred­sta­va­mi se ne ro­di­jo, am­pak se jih na­u­či­jo. Že zgo­daj se otro­ka na­u­či, da je de­kli­ca, in se za­to pri­ča­ku­je do­lo­če­no ob­na­ša­nje, ali da je fan­tek, in se za­to pri­ča­ku­je ne­kaj dru­ge­ga. S tem se zač­ne vsi­lje­va­ti ome­ji­tve, ve­za­ne na spol. Vz­go­ja ta­ko učin­ku­je ome­ju­jo­če: ome­ji iz­bi­re in s tem pra­vi­ce otrok: od pra­vi­ce, da pol­no so­de­lu­je­jo v druž­bi, da­lje. Na Šved­skem smo to pre­po­zna­li in se stri­nja­mo, da je to tre­ba spre­me­ni­ti. Ob­sta­ja­jo ukre­pi in po­li­ti­ke, ki že­li­jo pre­pre­či­ti te vzor­ce, ki se jih za­čr­ta že v vrt­cu."

Za kaj gre?

"Ak­tiv­no­sti in igre ni­so po­go­je­ne s spo­lom. Vz­go­ji­te­lji so iz­o­bra­že­ni, da mo­ra­jo za­go­to­vi­ti spol­no nev­tral­no vzgo­jo. Eden od ci­ljev je od­pra­vi­ti tra­di­ci­o­nal­no opi­so­va­nje fant­kov in de­klet. Vsak starš, ki ima otro­ke v pred­šol­skem sis­te­mu vzgo­je, vi­di, ka­ko hi­tro pri­de do do­lo­ča­nja de­klic in deč­kov. Do­se­či že­li­mo, da bi se do otrok pri­sto­pa­lo le kot do otrok, ne gle­de na to, ka­kšen je nji­hov spol. Po­dob­no, kot si od­ra­sli, ko gre za druž­be­no in po­li­tič­no udej­stvo­va­nje, ne že­li­mo, da se do nas pri­sto­pa dru­ga­če le za­to, ker smo do­lo­če­ne­ga spo­la. Vsi smo člo­ve­ška bi­tja s pol­no­prav­ni­mi člo­ve­ko­vi­mi pra­vi­ca­mi, ki ni­so od­vi­sne od spo­la. Smo po­sa­me­zni­ki in smo lju­dje."

Mno­gi bi vam od­go­vo­ri­li, da je spol tu­di bi­o­lo­ško dej­stvo. Hkra­ti so ste­re­o­ti­pi lah­ko var­ni: vna­prej do­lo­če­ne vlo­ge so za mno­ge oblju­ba ne­ka­kšne var­no­sti.

"Mi­slim, da smo ta­ko žen­ske kot mo­ški sa­mi spo­sob­ni do­lo­či­ti, kaj nam za­go­ta­vlja var­nost in kaj ne. Ni­ka­kor ne mo­re var­no­sti pred­sta­vlja­ti vlo­ga, ki nam jo je vsi­lil nek­do drug. Hkra­ti ne mo­re­mo mi­mo dej­stva, da ta tra­di­ci­o­nal­ni svet, ki mor­da ko­mu pred­sta­vlja var­nost, s se­boj pri­na­ša mno­ge pro­ble­me: na­si­lje v dru­ži­ni, spol­no na­si­lje, ra­zno­vr­stne zlo­ra­be, ne­e­na­ko­prav­nost na tr­gu de­la, ne­e­na­ko­pra­ven do­stop do zdra­vstve­ne­ga var­stva ... Ne­e­na­ko­prav­nost lah­ko za­zna­mo v vseh de­lih na­ših družb - in če ne­e­na­ko­prav­nost ob­sta­ja, ima­mo pro­blem. To je pri­stop, ki ga po­tre­bu­je­mo. Si­stem, ki ga ima­mo, ni ne po­šten ne pra­vi­čen. Ni po­šte­no in ni prav, če le za­ra­di spo­la, s ka­te­rim ali v ka­te­re­ga si ro­jen, do­biš manj­ši de­lež druž­be­nih ko­ri­sti in mo­žno­sti."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.