Pa­dla dre­ve­sa bo­do za­me­nja­la no­va

Seč­nja dre­ves v ma­ri­bor­skih par­kih vzne­mi­ri­la me­šča­ne, a stro­kov­nja­ki za­go­ta­vlja­jo, da so po­se­gi nuj­ni. Dre­ve­sa iz pr­vo­tne za­sa­di­tve v Me­stnem par­ku so sta­ra že oko­li 140 let, po­zna­jo se tu­di po­sle­di­ce sla­be­ga upra­vlja­nja v pre­te­klih le­tih

Vecer - - Front Page - (ank)

Za­kaj so mo­ra­la pa­sti dre­ve­sa v Me­stnem par­ku? Ker so ti­sta iz pr­vo­tne za­sa­di­tve že sta­ra, ne­ka­te­ra tu­di bol­na, ni­ka­kor pa dre­ves ne se­ka­mo kar po­čez, za­go­ta­vlja­jo od­go­vor­ni. Tu­di no­ve za­sa­di­tve dre­ves se obe­ta­jo le­tos, se­dem v Me­stnem par­ku, brez škr­bin bo tu­di Tom­ši­čev dre­vo­red. A par­ku se po­zna­jo le­ta, še ve­dno so vi­dne po­sle­di­ce ne­stro­kov­ne­ga upra­vlja­nja v pre­te­klo­sti, pred­vsem pa - do­bro bi bi­lo park za­va­ro­va­ti pred na­dalj­njo ško­do.

Mo­tor­ne ža­ge v Me­stnem par­ku. Če­prav ima­mo Ma­ri­bor­ča­ni ve­li­ko idej o tem, če­mu naj slu­ži park in ka­ko ga upo­ra­blja­ti, pa so ža­ge za mno­ge zvok ka­ta­stro­fič­ne­ga. Res? Ne ve­dno. Me­stni park je na­mreč star (in za­to lep), še ve­dno se mu po­zna ne­kaj braz­go­tin iz ob­do­bja prej­šnje­ga žu­pan­stva, a se ce­li­jo. Če­prav za­ra­di usi­ha­jo­če­ga pro­ra­ču­na in v njem skro­mnej­še­ga de­le­ža za ze­le­nje bolj po­ča­si, kot bi se lah­ko.

Ne­ka­te­rim se iz­te­ka ži­vljenj­ska do­ba

Dre­ve­sa, ki so le­tos kon­ča­la rast v par­ku, so bi­la brez iz­je­me ali bo­leh­na in sta­ra, ne­ka­te­ra so se za­se­ja­la sa­ma ali pa jim rast v se­sto­ju ni ustre­za­la, za­tr­di stro­kov­nja­ki­nja za hor­ti­kul­tu­ro Ka­rin Be­jo, ki pri Sna­gi skr­bi za Me­stni park. Po­sto­pek od­lo­ča­nja, ka­te­ro dre­vo od­stra­ni­ti, ima ne­kaj va­ro­valk. "Vsa­ko le­to se v sep­tem­bru do­bi­mo la­stnik par­ka ( pred­stav­nik Me­stne ob­či­ne Ma­ri­bor), ar­bo­rist­ka ( Ta­nja Gr­mo­v­šek, op. p.), kon­ce­si­o­nar (Sna­ga) in pred­stav­ni­ka obeh za­vo­dov (Za­vod za var­stvo na­ra­ve in Za­vod za var- stvo kul­tur­ne de­di­šči­ne), ki skr­bi­ta, da so de­la v skla­du z re­ži­mom va­ro­va­nja, ki ve­lja za Me­stni park. Na te­ren­skem pre­gle­du pri­pra­vi­mo smer­ni­ce za re­dno vz­dr­že­va­nje, pre­gle­da­mo pro­ble­ma­tič­ne toč­ke, za­be­le­ži se se­znam vzdr­že­val­nih del. Na osno­vi te­ren­ske­ga ogle­da ar­bo­rist­ka pri­pra­vi smer­ni­ce za vz­dr­že­va­nje dre­ves, mi pa pri­pra­vi­mo smer­ni­ce za gr­mov­ni­ce, traj­ni­ce, trav­na­te po­vr­ši­ne in dru­ge na­sa­de," po­ja­sni Be­jo­va.

Na pod­la­gi smer­nic Sna­ga pri­pra­vi plan de­la, spo­mla­di pa se gle­de na raz­po­lo­žlji­va sred­stva pro­gram pri­la­go­di, a od­stra­nje­va­nje dre­ves iz pla­na za­ra­di var­če­va­nja ne ui­de za­ra­di var­no­sti obi­sko­val- cev. "Pri dre­ve­sih, ki so od­re­je­na za od­stra­nje­va­nje, je za to do­ber ra­zlog. Ne gre za kak estet­ski ali kak dru­gi ob­ču­tek, am­pak iz­rec­no za var­nost. Dre­vo je ali sta­ro, po­ško­do­va­no za­ra­di ne­u­rij, bo­le­zni, ško­dljiv­cev, vi­tal­nost pa ta­ko zmanj­ša­na, da ne za­go­ta­vlja var­no­sti spre­ha­jal­cev. Za­to tu­di se­daj po par­ku pa­da ne­kaj več dre­ves," pra­vi Be­jo­va.

Ne­ka­te­rim se iz­te­ka ži­vljenj­ska do­ba

V par­ku bo ta­ko 20 dre­ves manj, po­lo­vi­ca je manj­ših, ta­kih, so se za­se­ja­la sa­ma ali so ra­sla v sla­bih po­go­jih, osem od teh pa je iz pr­vo­tne za­sa­di­tve. Se­dem dre­ves bo no­vih, a ne nuj­no na is­tih me­stih. Po­ne­kod so na­mreč tla "oku­že­na" s ško­dljiv­ci ali pa po­go­ji za rast ni­so več do­bri za­ra­di dru­gih de­jav­ni­kov.

Po­sto­pek po­tr­di tu­di Sa­mo Jen­čič iz ma­ri­bor­ske­ga Za­vo­da za var­stvo na­ra­ve in po­u­da­ri, da je Me­stni park v do­lo­če­nih de­lih star že tu­di 140 let, ve­li­ko dre­ves je še iz ča­sa pr­ve za­sa­di­tve, za­to se jim iz­te­ka ži­vljenj­ska do­ba. Da bo­do dre­ve­sa na­do­me­šče­na, a ne nuj­no na is­tem me­stu ali z is­to vr­sto, še do­da­ta so­go­vor­ni­ka.

Ne­pri­je­tno pre­se­ne­če­nje

Ne­ka­te­rim dre­ve­snim vr­stam oko­lje v me­stu ne ustre­za več, spre­me­ni­li so se vre­men­ski vzor­ci, pred­vsem pa kva­li­te­ta oko­lja. Ta­ki sta bi­li tu­di dve ka­nad­ski ču­gi iz pr­vo­tne za­sa­di- tve par­ka, ki sta ra­sli v de­lu pri zdra­vstve­ni am­bu­lan­ti. "Na pr­vi po­gled ji­ma ni, ra­zen te­ga, da je bi­la ena ne­ko­li­ko na­gnje­na, manj­ka­lo nič. Na­to se je pod te­žo sne­ga na­gni­la še dru­ga. Ob­mo­čje smo za­va­ro­va­li, ar­bo­rist­ka je od­re­di­la po­di­ra­nje. Ko smo jih od­ža­ga­li, se je še­le vi­de­lo, ka­ko tr­hli sta. Dre­vo se je zvr­ni­lo, še pre­den smo kon­ča­li. V ta­kih pri­me­rih na­va­dno la­i­ki re­če­jo, da po­di­ra­mo le­pa in zdra­va dre­ve­sa. Če ne bi bi­lo sne­ga, bi jih ver­je­tno ohra­nja­li, če­prav je bi­lo v no­tra­njo­sti vsaj dve tre­tji­ni dre­ve­sa pro­pa­dle­ga. Red­ki ve­do, da lah­ko dre­vo, tu­di če na zu­naj ne ka­že zna­kov pro­pa­da­nja, hi­ra. Ko ar­bo­ri­sti ni­so pre­pri­ča­ni o sta­nju dre­ve­sa, z apa­ra­tu­ro (re­zi­sto­gra­fom) iz­me­ri­jo upor v dre­ve­su. Na­pra­va po­ka­že, ko­li­ko de­bla je tr­hle­ga. Za­go­to­vo ne bo­mo od­stra­nje­va­li dre­ves kar po­čez," po­ja­sni Be­jo­va, ki je pred te­mač­nim ob­do­b­jem par­ka od le­ta 2008 do 2015, ko so zanj skr­be­li raz­lič­ni vr­tnar­ji, enajst let skr­be­la za park pri Flo­ri­ni, bi­la pa je tu­di pred­se­dni­ca hor­ti­kul­tur­ne­ga dru­štva.

Sa­di­ke med 200 in 400 evri

A naj­po­memb­ne­je - ko­li­ko bo za­sa­je­nih no­vih dre­ves in kdaj? "Le­tos sa­di­mo v me­stu 30 no­vih dre­ves, spo­mla­di 24 li­stav­cev, je­se­ni pa šest smrek omo­rik. Spo­mla­dan­ske za­sa­di­tve iglav­cev so se na­mreč po­ka­za­le pro­ble­ma­tič­ne za­ra­di lu­ba­dar­ja - dre­vo mo­ra že ta­ko pre­sta­ti stres pre­sa­di­tve, za­to je bolj ran­lji­vo, v spo­mla­dan­skem ča­su pa so bolj ak­tiv­ni tu­di lu­ba­dar­ji," pra­vi Be­jo­va.

Lo­ka­ci­je, ka­mor bo­do sa­di­li drev­je, prav ta­ko po­tr­di­jo pri­stoj­ne in­šti­tu­ci­je. Sa­di­jo dre­ve­sa z ob­se­gom de­bla 16 do 18 cen­ti­me­trov v vi­ši­ni ene­ga me­tra nad tle­mi, pov­preč­no so vi­so­ka šti­ri do pet me­trov, a vi­ši­na z vr­sto bolj va­ri­i­ra kot de­be­li­na, za­to je stan­dard do­lo­čen z ob­se­gom de­bla. Sa­di­ke ta­ko vi­so­kih dre­ves sta­ne­jo med 200 in 400 evri, od­vi­sno od vr­ste.

Ne­stro­kov­nost 2008-2014 se po­zna še da­nes

Za le­tos je v pla­nu od­stra­ni­tev 37 dre­ves v par­kih v me­stu: "Ne­kaj med nji­mi je ta­kih, ki ra­ste­jo v manj­ših se­sto­jih, de­ni­mo v sen­ci, ker so jih osta­le ra­stli­ne pre­ra­sle in jim od­ži­ra­jo sve­tlo­bo in hra­no. V ti­stem se­sto­ju ne ra­ste­jo in ne na­pre­du­je­jo, pro­pa­da­jo. Ne­kaj je tu­di ta­kih, ki so se za­se­ja­la sa­ma. Se­jan­cev v hor­ti­kul­tu­ri pra­vi­lo­ma ni, saj so se­sto­ji stro­go do­lo­če­ni. Za­to šte­vil­ka 37 ni ta­ko vi­so­ka."

Ob­do­bje ne­stro­kov­ne­ga vo­de­nja se v par­ku na­mreč še se­daj po­zna - dre­ve­sa, ki so se za­se­ja­la sa­ma in jih ni nih­če od­stra­nil, so se­daj vi­so­ka že ne­kaj me­trov. Za ohra­ni­tev pr­vo­tne­ga na­sa­da je tre­ba ta­ka dre­ve­sa od­stra­ni­ti. Vme­sni vzdr­že­val­ci te skr­bi ni­so ime­li, na­sploh je bi­lo od le­ta 2008, ko je iz­gu­bi­la kon­ce­si­jo za ure­ja­nje par­ka Flo­ri­na, do le­ta 2014, ko je kon­ce­si­jo do­bi­la Sna­ga, sla­bo ob­do­bje za park in ne­stro­kov­nost se po­zna še da­nes. "Raz­li­ka med agro­no­mom in stro­kov­nja­kom za hor­ti­kul­tu­ro je oči­tna. Nek­do, ki vzdr­žu­je vr­to­ve, ne mo­re svo­je­ga de­la pre­sli­ka­ti v vz­dr­že­va­nje jav­nih na­sa­dov. Ne gre," pra­vi Ka­rin Be­jo.

Ze­le­nje v tek­mi z as­fal­tom po­te­gne krat­ko

Ka­sne­je se je, ta­ko kot se je kr­čil pro­ra­čun ob­či­ne Ma­ri­bor, manj­šal tu­di zne­sek za ze­le­ne po­vr­ši­ne. A v ve­čjem de­le­žu kot dru­ga vzdr­že­val­na opra­vi­la, saj je se­ve­da pri­manj­kljaj pri vzdr­že­va­nju ze­le­nja manj opa­zen kot man­ko pri vzdr­že­va­nju cest. Ze­le­nje v tek­mi z as­fal­tom po­te­gne krat­ko. Za pri­mer­ja­vo - v ča­su, ko je bi­la kon­ce­si­o­nar Flo­ri­na, je bi­lo sred­stev za vz­dr­že­va­nje ze­le­nih po­vr­šin za po­lo­vi­co več.

Za­go­to­vo bo me­sto, če bo že­le­lo ne le ohra­nja­ti, am­pak tu­di ob­na­vlja­ti park ta­ko, da bo­do me­stna plju­ča zno­va pol­no za­di­ha­la, na­me­ni­ti za ze­le­nje več de­nar­ja. Stro­kov­nost na­mreč ni do­volj.

"Za­go­to­vo ne bo­mo od­stra­nje­va­li dre­ves kar po­čez"

Fo­to: Sa­šo BIZJAK

Naj­ran­lji­vej­ši je za­ho­dni del par­ka, kjer je tu­di naj­več dre­ves iz pr­vo­tne za­sa­di­tve.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.