Oper­ni mo­no­po­li in ta­bu­ji

Te­den pra­zni­ka slo­ven­ske glas­be bo pri­ne­sel mu­zi­ko­lo­ški sim­po­zij

Vecer - - KULTURA - Ta­lich, Be­ro­un in če­ški kras Ne­kom­pe­ten­tni na mi­ni­str­stvu

Med 12. in 19. apri­lom po­te­ka­jo 33. Slo­ven­ski glas­be­ni dne­vi (SGD), ki jih or­ga­ni­za­tor Fe­sti­val Lju­blja­na pro­mo­vi­ra s slo­ga­nom "pra­znik slo­ven­ske glas­be". Na šte­vil­nih pri­re­di­tvah se vr­sti­jo iz­ved­be do­ma­čih del, na kon­cer­tih se bo­do so­o­ča­le raz­lič­ne ge­ne­ra­ci­je skla­da­te­ljev in na­sto­pa­jo­čih. V sre­di­šču je le­tos sto­le­tni­ca de­lo­va­nja Ope­re Na­ro­dne­ga gle­da­li­šča v Lju­blja­ni. Te­mu sta po­sve­če­na vr­sta kon­cer­tnih do­god­kov in mu­zi­ko­lo­ški sim­po­zij med 16. in 18. apri­lom, kjer bo 30 mu­zi­ko­lo­gov iz 16 dr­žav raz­mi­šlja­lo pred­vsem o de­lo­va­nju "na­ci­o­nal­nih" oper­nih gle­da­lišč v 20. in 21. sto­le­tju.

33. SGD so se za­če­li z ba­le­tnim trip­ti­hom Ba­let 100 SNG Ope­re in ba­le­ta Lju­blja­na. Ju­bi­lej­na pred­sta­va zdru­žu­je šti­ri po­memb­ne ko­re­o­gra­fe slo­ven­ske ba­le­tne pre­te­klo­sti - Pio in Pi­na Mla­kar­ja, Vla­sta De­do­vića in Mil­ka Špa­rem­ble­ka. So­dob­na do­ma­ča oper­na ustvar­jal­nost pa se bo pred­sta­vi­la 18. apri­la s pre­mi­er­no iz­ved­bo ope­re An­ti­go­na To­ma­ža Sve­te­ta. Sim­fo­nič­ni or­ke­ster SNG Ma­ri­bor pod vod­stvom Si­mo­na Ro­bin­so­na bo v Sta­ri dvo­ra­ni SNG obu­di­li eno­de­jan­ko Iz ko­mič­ne ope­re Slav­ka Oster­ca, ki je pred 90 le­ti ve­lja­la za naj­na­pre­dnej­še de­lo slo­ven­ske oper­ne pro­duk­ci­je, in nje­go­ve Qu­a­tre pi­e­ces sym­pho­niques. Lju­bi­telj­ski raz­i­sko­va­lec iz Ma­ri­bo­ra Mar­ko Ko­šir bo s Pe­trom Bed­ja­ni­čem pred­sta­vil knji­go Va­le­ri­ja Heybal (1918-1994), po­za­blje­na slo­ven­ska pri­ma­do­na. Bi­la je čla­ni­ca oper v Lju­blja­ni, Be­o­gra­du in Ber­nu in je za di­s­ko­graf­sko hi­šo Decca po­sne­la šti­ri ope­re ru­skih skla­da­te­ljev, kar je nje­no sla­vo po­ne­slo v svet. Do da­nes ni bi­la no­be­na od slo­ven­skih so­pra­nistk ta­ko do­bro spre­je­ta pri pu­bli­ki in kri­ti­ki, vr­ste ča­ka­jo­čih na vsto­pni­ce so bi­le dol­ge tu­di do ne­kaj sto me­trov. Di­ri­gent Sa­mo Hu­bad jo je ime­no­val "slo­ven­ska Ma­ria Cal­las".

VPo­klo­ni­li se bo­do tu­di Mi­la­nu Sti­bi­lju in če­ške­mu di­ri­gen­tu Va­cla­vu Ta­li­c­hu, za­slu­žni­ma za usta­no­vi­tev pr­ve Slo­ven­ske fil­har­mo­ni­je pred pr­vo voj­no. V Uni­on­ski dvo­ra­ni, v ka­te­ri je na­sto­pa­la, bo­do Ta­li­c­hu 19. apri­la od­kri­li spo­min­sko plo­ščo ki­par­ja Me­to­da Fr­li­ca in od­pr­li raz­sta­vo. Kot pra­vi so­av­tor raz­sta­ve in po­bu­dnik obe­lež­ja Pe­ter Ku­har, raz­sta­va od­kri­va po­ve­za­ve Če­ške s Slo­ve­ni­jo. Pred­sta­vlja di­ri­gen­ta Ta­li­cha (1883-1961), le­po­te če­ške­ga kra­sa in nje­go­vo sre­di­šče, sre­dnje­ve­ško me­sto Be­ro­un pri Pra­gi, v ka­te­rem je Ta­lich ži­vel za­dnja le­ta z že­no Vi­do Pre­le­snik (1886-1976), pi­a­nist­ko iz Lju­blja­ne. Ta­lich je bil eden naj­ve­čjih če­ških di­ri­gen­tov 20. sto­le­tja, te­sno po­ve­zan z osre­dnji­mi glas­be­ni­mi usta­no­va­mi na Slo­ven­skem. Na po­va­bi­lo Glas­be­ne ma­ti­ce je med le­to­ma 1908 in 1912 de­lo­val v Lju­blja­ni in tu za­pu­stil po­memb­ne sle­di.

Be­ro­un je v le­tu 2015 pra­zno­val 750. oble­tni­co na­stan­ka. Me­stne pra­vi­ce in na­ziv kra­lje­vsko me­sto mu okvi­ru mla­din­ske­ga fe­sti­va­la an­ga­ži­ra­ne­ga pi­sa­nja Itn. je pe­tek na Vo­dni­ko­vi do­ma­či­ji v Lju­blja­ni mi­nil pod na­slo­vom Žen­ske pi­sa­ve. Ve­čer­no bra­nje oseb­nih pi­sem av­to­ric od Har­per Lee do Ur­su­le Le Gu­in je z na­zor­no in pri­je­tno in­ter­pre­ta­ci­jo Na­ta­še Ke­ser ob spre­mlja­vi al­ter­na­tiv­nih ustvar­jalk ele­k­tron­skih zvo­kov iz za­sed­be Ki­ki­mo­re pri­ča­ral pre­sun­lji­vo do­ži­ve­tje, sko­zi ka­te­ro so od­zva­nja­le na­bri­te, druž­be­no­kri­tič­ne, od­loč­ne in bo­je­vi­te, pa tu­di in­ti­mne in is­kre­ne mi­sli sve­tov­nih in­te­lek­tu­alk.

Li­li No­vy je ena od 42 žensk iz li­te­rar­ne­ga pro­jek­ta Spre­gle­da­na po­lo­vi­ca, ki so v 19. in pred­vsem v 20. sto­le­tju pu­sti­le po­memb­no sled v jav­nem ži­vlje­nju; od pr­vih uči­te­ljic, zdrav­nic in raz­i­sko­valk do pi­sa­te­ljic. Če­tu­di so si te ustvar­jal­ke med dru­gim pri­za­de­va­le tu­di za splo­šno vo­lil­no pra­vi­co žensk v Slo­ve­ni­ji, osta­ja nji­ho­vo de­lo­va­nje iz­re­dno sla­bo zna­no. Li­li No­vy je bi­la sen­zi­bil­na, su­ve­re­na in druž­be­no­kri­tič­na av­to­ri­ca, ki je ustvar­ja­la v ča­su, ko žen­ske na­va­dno ni­so ime­le moč­ne jav­ne vlo­ge. Za­pi­sa­la je: "Ni mo­ške ali žen­ske li­ri­ke. Li­ri­ka je do­bra ali pa sla­ba." A ve­či­na nje­nih del, tu­di za otro­ke, je iz­šla še­le po nje­ni smr­ti - da­nes pa ve­lja za eno naj­bolj­ših slo­ven­skih li­te­ra­tinj in pre­va­jalk. Kljub te­mu osta­ja v šol­skem uč­nem na­čr­tu iz­pu­šče­na, ma­lok­daj je učen­cem in di­ja­kom sploh ome­nje­na.

Po­dob­no je pred svo­jim in mor­da ce­lo pred da­na­šnjim ča­som ži­ve­la in ustvar­ja­la tu­di ena od pre­po­zna­nih av­to­ric sve­tov­ne knji­žev­no­sti, Vir­gi­nia Woolf. Pre­va­jal­ka Bre­da Bi­ščak je opo­zo­ri­la, da je bri­tan­ska av­to­ri­ca v ro­ma­nu Or­lan­do in knji­gi La­stna so­ba ter šte­vil­nih ese­jih, na­pi­sa­nih pred sko­raj sto­le­tjem, za­sta­vlja­la še da­nes ak­tu­al­na vpra­ša­nja o druž­be­ni vlo­gi spo­la - prev­pra­še­va­la je tra­di­ci­o­nal­ne vlo­ge in na­lo­ge ter je po­de­lil Ka­rel IV. Luksem­bur­ški (1316-1378). Me­sto z bur­no zgo­do­vi­no s šte­vil­ni­mi vo­ja­ški­mi oble­ga­nji je v svo­jem je­dru ohra­ni­lo ve­li­ko zgo­do­vin­ske­ga pe­ča­ta s sre­dnje­ve­škim ob­zid­jem in got­ski­ma obramb­ni­ma stol­po­ma. V spo­min na ve­li­ke­ga di­ri­gen­ta tam že od le­ta 1982 po­te­ka med­na­ro­dni fe­sti­val kla­sič­ne glas­be. Kot je v pro­gram­ski knji­ži­ci za­pi­sal vod­ja sim­po­zi­ja Jer­nej Weiss, bo­do re­fe­ren­ti pred­sta­vi­li kul­tur­no in re­per­to­ar­no po­li­ti­ko oper­ne de­jav­no­sti z raz­lič­ni­mi mo­no­po­li, ta­bu­ji in ide­o­lo­gi­ja­mi, in­sti­tu­ci­o­nal­no (ne) ure­je­nost in stra­te­gi­je vo­de­nja ozi­ro­ma upra­vlja­nja oper­nih hiš, ka­dro­vsko i n so­ci­al­no ozra­čje, me­dij­ske re­pre­zen­ta­ci­je, (ne)za­ni­ma­nje ob­čin­stva in po­dob­no. Za­ni­mi­va bo­do zla­sti pe­re­ča ak­tu­al­na vpra­ša­nja.

Mu­zi­ko­lo­gi bo­do raz­mi­šlja­li o ak­tu­al­ni kon­di­ci­ji slo­ven­ske oper­ne pro­duk­ci­je ob tre­nu­tnih druž­be­no­e­ko­nom­skih raz­me­rah. Po mne­nju nek­da­nje­ga rav­na­te­lja lju­bljan­ske Ope­re Bo­ru­ta Smre­kar­ja je sta­nje sla­bo. Kriv­do pri­pi­su­je pred­vsem "ne­kom­pe­ten­tni in ne­od­go­vor­ni kul­tur­ni po­li­ti­ki", ki je ope­ro pred de­se­tle­tji "pah­ni­la v kri­zo in ji pre­pre­ču­je, da bi se iz nje iz­ko­pa­la, kljub več­krat iz­ka­za­ni vi­tal­no­sti de­jav­no­sti. Ker se na mi­ni­str­stvu za kul­tu­ro ukvar­ja­jo z ope­ro ne­kom­pe­ten­tni lju­dje, sta­nje ne mo­re bi­ti dru­gač­no."

od­pi­ra­la te­me, ki se jih še ve­dno in­ten­ziv­no za­ti­ra. Di­ja­ki dru­štva lju­bljan­skih gi­m­na­zij­cev No­vi di­jak smo v že­lji, da bi raz­mi­sli­li o druž­be­nem kon­te­kstu po­lo­ža­ja mo­ških in žensk, pod men­tor­stvom Ni­ke Ko­vač in re­ži­ser­ke Bjan­ke Kr­šmanc s per­for­man­som pred­sta­vi­li na­še ra­zu­me­va­nje in ak­tu­a­li­za­ci­jo ro­ma­na De­kli­na zgod­ba ka­nad­ske pi­sa­te­lji­ce Mar­gret Atwood. Ro­man opi­su­je di­s­to­pič­no ži­vlje­nje pred­vsem žensk v sve­tu, kjer je nji­hov naj­po­memb­nej­ši in naj­dra­go­ce­nej­ši atri­but plo­dnost. O tem, ka­ko da­leč smo od za­ti­ra­nja, okolj­ske kri­ze, od uto­pi­je ali di­s­to­pi­je, smo se spra­še­va­li v na­ši pred­sta­vi in ugo­to­vi­li, da na ža­lost ne do­volj.

Fe­sti­val Itn. je za­sta­vil po­memb­na druž­be­na vpra­ša­nja. Za­kaj se za­po­sta­vlja žen­ske ak­ter­ke, ka­kšne­ga mla­de­ga bral­ca ima v mi­slih so­dob­ni mla­din­ski pi­sa­telj, ali ob­sta­ja druž­be­no-ne-kri­ti­čen strip, ka­ko učin­ko­vi­to je par­ci­al­no re­še­va­nje (okolj­skih) pro­ble­mov in ka­ko se na­čr­tno, tr­žno usmer­je­no ste­re­o­ti­pi­zi­ra in ek­so­ti­zi­ra li­te­ra­tu­ra z dru­gih ce­lin. Če išče­mo od­go­vor na vpra­ša­nje, kaj dru­ži vsa ta vpra­ša­nja in kaj lah­ko pred­sta­vlja iz­ho­di­šče za so­o­če­nje z vse­mi te­mi pro­ble­mi, je pr­vi od­go­vor za­go­to­vo: knji­ga.

*

Va­le­ri­ja Heybal, "slo­ven­ska Ma­ria Cal­las"

Fo­to: Jo­št FRANKO

Bra­nje pi­sem sve­tov­nih pi­sa­te­ljic in av­to­ric ob glas­be­ni spre­mlja­vi

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.