"Di­gi­tal­no raz­stru­plja­nje" tu­ri­stov

Av­strij­ska Ko­ro­ška ima več tu­ri­stič­nih pre­no­či­tev (13 mi­li­jo­nov le­tno) kot vsa Slo­ve­ni­ja sku­paj (11 mi­li­jo­nov v le­tu 2016). Ka­ko to do­se­ga­jo, raz­la­ga Chri­sti­an Kres­se, di­rek­tor krov­ne tu­ri­stič­ne or­ga­ni­za­ci­je v Ce­lov­cu

Vecer - - INTERVJU -

Av­strij­ska Ko­ro­ška do­ži­vlja tu­ri­stič­ni raz­cvet. La­ni je po va­ših po­dat­kih ustva­ri­la 2,4 mi­li­jar­de evrov pri­hod­kov, od te­ga so 1,7 mi­li­jar­de pri­spe­va­li tu­ji tu­ri­sti. Pre­te­klo le­to je vanj in­ve­sti­ra­la 200 mi­li­jo­nov evrov. Kje prav­za­prav ko­re­ni­ni ta usme­ri­tev v tu­ri­zem kot po­memb­no go­spo­dar­sko pa­no­go?

"Ve­de­ti mo­ra­mo, da se tu­ri­zem na Ko­ro­škem ni raz­vi­jal na­čr­tno, pro­jek­tno, am­pak se je za­čel pred 40, 50 le­ti kar sam po se­bi. Nem­ci in Av­strij­ci so že­le­li na do­pust in Ko­ro­ška je bi­la nji­ho­va juž­na iz­bi­ra, kjer lah­ko pre­ži­viš pri­je­tne po­či­tni­ce na ju­gu v Al­pah, ne da bi bi­lo tre­ba dlje na mor­je."

To po­me­ni, da de­že­la ni ime­la po­seb­ne stra­te­gi­je, ki je pri­ne­sla te iz­re­dne uspe­he?

"Ne, ve­li­ko lju­di je ime­lo majh­na pre­no­či­šča, v ti­stem ča­su smo ime­li kar 230.000 po­stelj. A na­sto­pi­le so kri­ze, se­daj ima­mo pre­no­čišč 138.700 ti­soč, kar po­me­ni, da smo jih iz­gu­bi­li kar 90.000. Pred 30 le­ti je na­mreč kon­ku­ren­ca po­spe­še­no raz­vi­ja­la pro­duk­te v Špa­ni­ji, Gr­či­ji, Tur­či­ji. Na­da­lje je tu­ri­stič­ni trg pov­sem spre­me­ni­lo še od­pi­ra­nje vzho­dne­ga blo­ka. Po­glej­te pri­mer: re­gi­ja Mecklen­burg-Pred­po­mor­jan­ska v nek­da­nji vzho­dni Nem­či­ji, se­ver­no od Ber­li­na ob me­ji s Polj­sko, ki pred 25 le­ti sploh ni ime­la tu­ri­stov, ima da­nes 50 mi­li­jo­nov pre­no­či­tev. To je več, kot jih ima­mo Slo­ve­ni­ja, av­strij­ska Ko­ro­ška in Fur­la­ni­ja - Ju­lij­ska kra­ji­na sku­paj! Ome­nje­na nem­ška re­gi­ja po­nu­ja ak­tiv­ne po­či­tni­ce in je za tu­ri­ste iz Ham­bur­ga in Ber­li­na do­se­glji­va v dveh urah. Pre­den pri­de­jo do nas, mi­ne osem ur, saj mo­ra­jo se­sti v le­ta­lo, vlak ali av­to, in za­to iz­bi­ra­jo al­ter­na­ti­ve. Obe­nem tu­ri­sti ne je­mlje­jo več do­pu­stov za dva te­dna, am­pak ra­je šti­ri-, pet­krat po dva ali tri dni. Vča­sih smo re­kli, da so tu­ri­sti kot pti­ce in da gre­do le na jug, pa to ne dr­ži več. Za­ra­di tren­dov smo mo­ra­li po­pol­no­ma spre­me­ni­ti naš tu­ri­stič­ni pro­gram."

Kdaj in v ka­te­ro smer?

"Na­šo stra­te­gi­jo smo spre­me­ni­li pred sed­mi­mi le­ti. Do­tlej je ve­lja­lo, da so na­ša glav­na stra­te­gi­ja je­ze­ra in do­god­ki, po­tem pa smo se od­lo­či­li, da iz Ko­ro­ške na­re­di­mo vo­dil­ni na­rav­ni park za ak­tiv­ne po­či­tni­ce v Evro­pi. Lju­dje de­la­jo ve­dno več z ra­ču­nal­ni­ki, pre­no­sni­ki, te­le­fo­ni in že­li­jo 'pri­ti k se­bi', raz­i­ska­ti na­ra­vo, za­to smo se usme­ri­li v 'di­gi­tal­no de­to­ksi­ka­ci­jo'. To je ide­ja, ki jo po­gra­bi vse več lju­di."

Ta­krat še ni vla­da­la ta­kšna di­gi­tal­na ob­se­si­ja kot se­daj?

"Štu­di­ra­li smo tren­de in ka­ko kon­kre­tno za­če­ti in s pra­vi­mi lju­dmi. Eden teh je tu­kaj z na­ma, to je Pe­ter 'Pa­co' Wro­lich, ne­koč eden naj­bolj­ših av­strij­skih ko­le­sar­jev, ki je ta­krat rav­no za­klju­čil špor­tno ka­ri­e­ro (gre za vr­hun­ske­ga ko­le­sar­ja - ko­ro­ške­ga Slo­ven­ca, ude­le­žen­ca naj­pre­sti­žnej­ših dirk, kot sta To­ur de Fran­ce in Gi­ro d'Ita­lia; op. T. R.). Pa­co je ve­del, da bi bi­lo za­ni­mi­vo raz­i­sko­va­ti na­šo de­že­lo s ko­le­si in raz­vi­ja­ti ko­le­sar­ske pro­duk­te, kot so gor­sko in ce­stno ko­le­sar­je­nje, ko­le­sar­je­nje v na­ra­vi in v bi­ke par­kih. Ko­rak za ko­ra­kom smo za­če­li raz­vi­ja­ti ko­le­sar­ski tu­ri­zem, ki da­je odlič­ne re­zul­ta­te. Ze­lo po­memb­no je tu­di po­ho­dni­štvo."

Ka­te­ri del tu­riz­ma da­je naj­bolj­še re­zul­ta­te?

"Smu­ča­nje, po­ho­dni­štvo, ko­le­sar­je­nje, dru­žin­ske po­či­tni­ce. Na vseh teh po­dro­čjih ima­mo uspe­he. Pred sed­mi­mi le­ti je bi­lo pri­ho­dov tu­ri­stov 2,5 mi­li­jo­na, se­daj jih je 3,11 mi­li­jo­na, šte­vi­lo pre­no­či­tev je z 12,2 mi­li­jo­na na­ra­slo na 13 mi­li­jo­nov. Po dru­gi stra­ni pa po­glej­te na gra­fu, da tu­di pri nas ni vse ro­žna­to, vi­di­te, ka­ko se kr­či naš bu­džet, ki nam ga na­me­nja ko­ro­ški tu­ri­stič­ni svet. To­da po­sku­ša­mo so­de­lo­va­ti in se bo­ri­mo. Naš glav­ni trg je še ve­dno Av­stri­ja (39 od­stot­kov), na­to Nem­či­ja ( 34), sre­dnja in vz­ho­dna Evro­pa (9 od­stot­kov), Ni­zo­zem­ska (8 od­stot­kov), Ita­li­ja (4 od­stot­ke), med no­vi­mi so Ki­taj­ci in Ko­rej­ci. Se in­ter­na­ci­o­na­li­zi­ra­mo, usmer­je­ni smo v ce­lo­le­tni tu­ri­zem, ku­li­na­ri­ko, di­gi­ta­li­za­ci­jo. Naš naj­ve­čji uspeh pa je bil, da smo re­gi­jo za­če­li tr­ži­ti kot sku­pno bla­gov­no znam­ko. Vse bla­gov­ne znam­ke smo zdru­ži­li v eno sa­mo dru­ži­no z ime­nom Ko­ro­ška, ki jo na­to se­sta­vlja­jo Ko­ro­ška - Vrb­sko je­ze­ro, Ko­ro­ška - golf, Ko­ro­ška - ko­le­sar­je­nje, Ko­ro­ška - Gros­sgloc­kner He­i­li­gen­blut, Ko­ro­ška - Kat­schberg ... V na­spro­tju s Ti­rol­sko, kjer ima Inns­bruck svo­jo bla­gov­no znam­ko, Ki­tz­bühel svo­jo ..."

To omo­go­ča kre­pi­tev po­lo­ža­ja? "Ne sa­mo to, pred­vsem se je za­njo bi­lo tre­ba tr­do bo­ri­ti. Ve­de­ti mo­ra­te, da je v Av­stri­ji več kot 1700 tu­ri­stič­nih bla­gov­nih znamk! Mo­ral sem iti do vsa­ke­ga me­ne­džer­ja, ki je bra­nil svo­jo bla­gov­no znam­ko in bil po­no- Chri­sti­an Kres­se: "Od je­zer in do­god­kov pre­o­brat k ak­tiv­nim po­či­tni­cam v na­ra­vi - ko­le­sar­stvo, po­ho­dni­štvo in čez­mej­ni pro­jek­ti." sen na­njo, ga pre­pri­ča­ti, da je bo­lje, da gre­mo sku­paj. Ni bi­lo lah­ko, am­pak naš lo­go je zdaj uni­ka­ten in pre­po­zna­ven. Ka­ko naj bi si­cer uspe­šno pro­mo­vi­ra­li re­gi­jo ob manj de­nar­ja? Ni va­ri­an­te. Obe­nem smo opre­de­li­li na­še vre­dno­te - že­li­mo bi­ti naj­bolj­ša na­rav­na de­sti­na­ci­ja v Evro­pi, na­rav­ni ak­tiv­ni park. In že v stra­te­gi­ji smo za­pi­sa­li, da je za nas re­gi­ja Al­pe-Adri­ja, s Slo­ve­ni­jo in de­lom Ita­li­je, ab­so­lu­tno nuj­na in da je po­memb­no, da se raz­vi­ja sku­paj."

In da po­sta­ne ve­čji trg? "Al­pe-Adri­ja kot de­sti­na­ci­ja za tu­ri­ste. To po­me­ni, da naj tu­rist ne osta­ne le ob je­ze­rih ali v go­rah, am­pak da je mo­bi­len. Tu­di men­ta­li­te­ta te­ga pro­sto­ra si je bli­zu. Tu­rist ima mo­žnost po­to­vanj, v krat­ki raz­da­lji do­ži­ve­ti raz­lič­ne re­gi­je in dr­ža­ve. Ne ta­ko kot na Šved­skem ali Nor­ve­škem, vsak dan is­to hra­no, de­že­lo, oko­lje, tu­kaj pri nas si lah­ko v eni uri či­sto dru­gje. Ra­sti mo­ra­mo sku­paj."

Ka­kšno vlo­go ima tu­ri­zem na kme­ti­jah, ki kar ne­ka­ko so­di k va­ši usme­ri­tvi k na­ra­vi, ku­li­na­ri­ki? "Za­je­ma 8 od­stot­kov vseh pre­no­či­tev na Ko­ro­škem, obe­nem pa so to tu­di služ­be za žen­ske in mo­ške, ta ob­mo­čja ob po­mo­či tu­riz­ma tu­di pre­ži­vi­jo. Ima­mo po­seb­no pod­je­tje, kjer je po­ve­za­nih 700 po­či­tni­ških kme­tij in iz­ku­še­no vod­stvo, še­fi­ca ga ob­vla­du­je že ka­kih 25 let."

Kaj pa me­ni­te o t. i. pa­me­tnih va­seh, ki naj bi ohra­nja­le lju­di na po­de­že­lju s so­dob­ni­mi in­ter­ne­tni­mi po­ve­za­va­mi ... O tem se v Slo­ve­ni­ji kar ne­kaj go­vo­ri. Je to obe­tav­no ali je skre­ga­no z va­šo lo­gi­ko di­gi­tal­ne­ga raz­stru­plja­nja tu­ri­sta?

"Za­me je ve­dno vpra­ša­nje, kje je ko­rist za upo­rab­ni­ka in s ka­kšni­mi ar­gu­men­ti lah­ko sto­ri­tev po­nu­diš na tr­gu. Če ta ci­lja ni­sta do­se­glji­va, je to sa­mo lep pro­jekt, kaj več pa ne. Od­vi­sno, kaj pač po­nu­diš. Je­ze­ro Li­gna­no vse­ka­kor ne mo­re po­nu­di­ti ak­tiv­no­sti v na­ra­vi, ker je tam ma­sov­ni tu­ri­zem."

Kot Blej­sko je­ze­ro, kjer so do­ma­či­ni hu­di za­ra­di tu­ri­stič­ne­ga oble­ga­nja?

"Ble­da ne vi­dim kot ma­sov­ni tu­ri­zem, am­pak kot po­pu­lar­no ogle­dno toč­ko, de­la­jo ze­lo do­bro. To, da so do­ma­či­ni kdaj ne­za­do­volj­ni, se do­ga­ja pov­sod, tu­di v Be­net­kah."

To­da iz Be­netk se lju­dje od­se­lju­je­jo. "To je več­na di­le­ma. Na eni stra­ni lju­dje ho­če­jo de­nar od tu­ri­stov, hkra­ti pa bi uži­va­li vso in­fra­struk­tu­ro, ki jo je tu­ri­zem raz­vil. Do­ga­ja se tu­di, da bo­ga­ti lju­dje od­ku­pi­jo vi­le v pr­vih vr­stah ob je­ze­rih, kjer že­li­jo uži­va­ti v mi­ru, am­pak ob ta­ko oble­ga­nih de­sti­na­ci­jah je ma­lo tež­ko."

Ko­li­ko lju­di je na av­strij­skem Ko­ro­škem za­po­sle­nih v tu­riz­mu? "Oko­li 50.000, kar je oko­li 17 od­stot­kov vseh za­po­sle­nih Ko­ro­šcev. V na­sle­dnjih dveh le­tih bi lah­ko šte­vil­ka na­ra­sla, am­pak ima­mo te­ža­ve s ka­dri, ki bi že­le­li de­la­ti v tu­riz­mu, ker jih ve­či­na ne že­li de­la­ti ob vi­ken­dih ali s fle­ksi­bil­nim de­lov­nim ča­som. Sli­šal sem, da je po­dob­no tu­di v Slo­ve­ni­ji, da pa na Hr­va­škem teh te­žav ni."

So sla­bo pla­ča­ni? Ko­ro­ško krov­no tu­ri­stič­no or­ga­ni­za­ci­jo (Kärn­ten Wer­bung) vo­di­te od le­ta 2010. Ko­li­ko lju­di za­po­slu­je­te?

"Tri­in­tri­de­set, smo majh­na in­sti­tu­ci­ja, am­pak mi­slim, da učin­ko­vi­ta."

Kdo so nje­ni ključ­ni de­le­žni­ki?

"Pet­de­se­tod­sto­tni de­lež ima ko­ro­ška de­žel­na vla­da, ob njej pa manj­ša de­le­ža še de­la­vska in go­spo­dar­ska zbor­ni­ca."

Ka­ko učin­ko­vi­ta je pri vas bi­ro­kra­ci­ja, gre­sta s po­li­ti­ko sku­paj na ro­ko in­ve­sti­tor­jem?

"Tu­di pri nas so te­ža­ve s po­li­ti­ko in bi­ro­kra­ci­jo, to­da eno­stav­no se je tre­ba bo­ri­ti, da greš po svo­ji po­ti na­prej. Ve­li­ko borb sem imel z vse­mi v teh osmih le­tih man­da­tov, am­pak so mi po­dalj­ša­li po­god­bo za pet let. Oči­tno me kljub mo­ji bor­be­no­sti ni­so ho­te­li iz­gu­bi­ti."

Tu­di no­go­met tr­ži­te. Se vi­di­te ta­ko dol­go na po­lo­ža­ju, kot je bil Škot Alex Fer­gu­son? "Ali Ar­se­ne Wen­ger, ha­ha, ne, ni moj cilj upo­ko­ji­ti se na tem me­stu."

Kje kot tu­ri­stič­ni me­ne­džer sa­mi pre­ži­vlja­te po­či­tni­ce?

"Čez dva te­dna od­i­dem na Škot­sko s pri­ja­te­lji igrat golf. Pred dve­ma te­dno­ma sem bil v No­vi­gra­du in Sa­vu­dri­ji na Hr­va­škem. Mor­da bom ju­li­ja lah­ko šel v Istro ali Pi­e­mont."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.