V Slo­ve­ni­ji smo mi go­spo­dar­ji!

Pred 27-le­tnim celj­skim vra­tar­jem so še za­dnji dne­vi v do­ma­čem oko­lju. So­i­gral­cem bo pri­pra­vil pi­knik, po­le­ti pa se pre­se­li v bun­de­sli­go

Vecer - - FRONT PAGE -

Vso­bo­to j e na­spro­tni­ke zno­va spra­vljal v obup. S pet­naj­sti­mi obram­ba­mi je bil vra­tar ro­ko­me­ta­šev Ce­lja med naj­bolj za­slu­žni­mi za glad­ko zma­go z Rib­ni­co. Ta­koj po kon­cu tek­me se je is­kre­no ve­se­lil 22. na­slo­va dr­žav­nih pr­va­kov, ki ga je osvo­jil za do­ma­če pi­vo­var­je. Za Ur­ba­na Les­ja­ka je bi­la ta tek­ma tu­di ena za­dnjih v dre­su Ce­lja Pi­vo­var­ne La­ško. Po se­zo­ni se se­li v Nem­či­jo, v bun­de­sli­go, k Han­no­vru. Pri 27 le­tih je Le­si pre­ra­sel do­ma­če oko­lje, kjer je v član­ski vr­sti tek­mo­val osem se­zon. Pred tem je ta otrok celj­ske ro­ko­me­tne šo­le šel sko­zi vse mlaj­še ka­te­go­ri­je. Nor­mal­no, da se je po so­bo­tni zma­gi in osvo­je­nem na­slo­vu po­ču­til sa­mo­za­ve­stne­ga: "V tem tre­nut­ku sem ze­lo sre­čen vra­tar, po­no­sen na eki­po, ki je že dva kro­ga pred kon­cem pr­ven­stva obra­ni­la na­slov dr­žav­nih pr­va­kov. No­be­ne­mu mo­štvu v do­ma­či kon­ku­ren­ci ni­smo po­nu­di­li ni­ti naj­manj­še pri­lo­žno­sti, da bi se nam pri­bli­ža­li. V Slo­ve­ni­ji smo mi go­spo­dar­ji."

Naj­več de­set kro­gov je po­treb­no Ce­lju ali Ve­le­nju, da osvo­ji­ta dr­žav­no pr­ven­stvo. Ta klu­ba se dr­žav­ne­mu pr­ven­stvu pri­klju­či­ta še­le v konč­ni­ci, prej tek­mu­je­ta v re­gi­o­nal­ni li­gi. Vi­de­ti je eno­stav­no. "Vam to iz­gle­da eno­stav­no, če ne upo­šte­va­te, ko­li­ko od­re­ka­nja je bi­lo po­treb­no za tak re­zul­tat. Ko­li­ko zno­ja smo pre­li­li, ko­li­ko ne­pre­spa­nih no­či na av­to­bu­sih je za na­mi! In ko pri­de­mo na do­ma­ča igri­šča, si vsi že­li­jo le eno - da nas zru­ši­jo," je vr­nil Les­jak: "Tu­di Rib­ni­ca je bi­la ze­lo gla­sna, ko se je usta­vi­la pred dvo­ra­no Zla­to­rog. Oči­tno so po­za­bi­li, da so pri­šli v hram slo­ven­ske­ga ro­ko­me­ta, kjer go­stje tež­ko zma­gu­je­jo. Po­se­bej tež­ko pa je, ko smo Ce­lja­ni ta­ko raz­i­gra­ni, kot smo bi­li to­krat. Mi smo se za­ob­lju­bi­li, da ne bo­mo šli s par­ke­ta, do­kler ne po­sta­ne­mo dr­žav­ni pr­va­ki. Odža­ga­li smo jih že v sa­mem za­čet­ku tek­me."

Prej­šnjo se­zo­no je od­šlo kar se­dem no­sil­cev celj­ske igre. Po­tem je bi­lo vi­de­ti, kot da je eki­pa že od roj­stva sku­paj. Po tej se­zo­ni po­leg Les­ja­ka od­ha­ja­jo še štir­je ro­ko­me­ta­ši. "Ce­lje bo tu­di pri­ho­dnjo se­zo­no Ce­lje, ne gle­de na to, kdo bo igral v nji­ho­vem dre­su. Vsak, ki se jim bo pri­klju­čil in se bo znal spo­pri­je­ti s pri­ti­skom, ki ga no­si naš dres, bo od­i­gral do­bre par­ti­je. Z igral­ci, ki ver­ja­me­jo drug v dru­ge­ga, so mo­go­če ve­li­ke stva­ri. Nam je le­tos uspe­lo v li­gi pr­va­kov in v Se­ha li­gi. V Slo­ve­ni­ji smo osvo­ji­li dvoj­no kro­no. To je ti­sto, za kar smo ga­ra­li od lan­ske­ga 20. ju­li­ja."

Ur­ban Les­jak je v Ce­lju osvo­jil še za­dnjo lo­vo­ri­ko, kma­lu se bo tre­ba od eki­pe po­slo­vi­ti. So pred njim tež­ki tre­nut­ki? "Is­kre­no, ni­sem ža­lo­sten. Ve­se­lim se no­vih pri­lo­žno­sti, no­ve sre­di­ne, kjer se bo spet tre­ba do­ka­zo­va­ti. Ve­se­lim se no­vih pri­lo­žno­sti za na­pre­do­va­nje, da mi bo omo­go­če­no iz­ko­ri­sti­ti ves svoj po­ten­ci­al. V tu­ji­ni bom do­zo­rel kot člo­vek in kot špor­tnik. Z ve­se­ljem pa bom spre­mljal na­sto­pe Ce­lja­nov in bom nji­hov naj­ve­čji na­vi­jač."

Pred eki­po sta še dve tek­mi, tu­di der­bi z Ve­le­nj­ča­ni. A tre­nu­tek, ko so osvo­ji­li še za­dnjo kro­no v se­zo­ni, je za eki­po obi­čaj­no pri­lo­žnost, ko se ti­sti, ki od­ha­ja­jo, pri­mer­no po­slo­vi­jo od so­i­gral­cev. Le­tos je bi­lo ta­ko slo­vo že na­po­ve­da­no, eki­pa nanj še ča­ka. "Na­črt je bil, da bi se do­bi­li že v so­bo­to po tek­mi. A klub nas je te­daj po­va­bil na ve­čer­jo, kjer smo pro­sla­vi­li na­slov dr­žav­nih pr­va­kov. Naš pi­knik bo za­to v na­sle­dnjih dneh. Pred na­mi je po­pol­dan, ko bo­mo fan­tje se­dli sku­paj, po­va­bi­mo tu­di dru­žin­ske čla­ne ali de­kle­ta. V ta­kih si­tu­a­ci­jah sem rad v vlo­gi or­ga­ni­za­tor­jev. Ni mi tež­ko po šti­ri, pet ur sta­ti za ža­rom in na­si­ti­ti še za­dnji lač­ni že­lo­dec. To so le­pe stva­ri," je za­klju­čil Les­jak.

"Is­kre­no, ni­sem ža­lo­sten. Ve­se­lim se no­vih pri­lo­žno­sti, no­ve sre­di­ne, kjer se bo spet tre­ba do­ka­zo­va­ti"

Fo­to: An­drej PETELINŠEK

Ur­ban Les­jak je sre­čen vra­tar.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.