Da­vek na ne­pre­mič­ni­ne: Stran­ke so za

Stran­ke pred vo­li­tva­mi pri­ča­ko­va­no za da­vek na ne­pre­mič­ni­ne, ven­dar se z njim no­be­ni ne mu­di

Vecer - - V ŽARIŠČU - Od so­ci­a­le k spor­ne­mu mno­žič­ne­mu vre­dno­te­nju Stran­ke oblju­blja­jo ne­pre­mič­nin­ski da­vek Jel­ka Zu­pa­nič

Ne­pre­mič­ni­ne pri nas ni­so sve­te kra­ve. Že dol­ga le­ta so ob­dav­če­ne. Ob­či­nam la­stni­ki za­dnja le­ta zgolj za upo­ra­bo stavb­ne­ga ze­mlji­šča pla­ča­mo za­nje le­tno več kot 200 mi­li­jo­nov evrov na­do­me­sti­la, vi­ši­na se od ob­či­ne do ob­či­ne raz­li­ku­je, po­ne­kod so pod­je­tja ob­dav­če­na pre­cej bolj kot ob­ča­ni. Ne­pre­mič­ni­ne so to­rej ob­dav­če­ne, le dav­ka, ka­kr­šne­ga po­zna­jo dru­god, še do da­nes ni­smo do­bi­li. Ta­ko je od le­ta 1995, ko je oble­žal v pre­da­lu pr­vi jav­no obe­lo­da­nje­ni pre­dlog za­ko­na o nji­ho­vi ob­dav­či­tvi. Ko je vla­da Alen­ke Bra­tu­šek v naj­huj­ši kri­zi da­vek le spra­vi­la pod stre­ho, pa je zgr­mel na ustav­nem so­di­šču. A je Bra­tu­ško­va v svo­ji knji­gi še zme­raj pre­pri­ča­na, da je "ta da­vek pra­vi­len in pra­vi­čen, je pa res, da je te­me­ljil na za­ko­nu o mno­žič­nem vre­dno­te­nju, ki je bil spre­jet že le­ta 2006". To­rej pod Jan­še­vo vla­do, le da v nje­go­vo ustav­nost osem let ni pod­vo­mil nih­če, je do­da­la. Ko so spi­sa­li pr­vi pre­dlog dav­ka na ne­pre­mič­ni­ne – ta­krat je bi­la za dav­ke v Dr­nov­ško­vi vla­di za­dol­že­na se­da­nja mi­ni­stri­ca za zdrav­je Mi­loj­ka Ko­lar Ce­larc, fi­nanč­no mi­ni­str­stvo pa je vo­dil Mi­tja Ga­spa­ri - so bi­le od­loč­no pro­ti stran­ke, ki so za­sto­pa­le kme­te. Pre­dla­ga­na ob­dav­či­tev naj bi na­mreč naj­bolj pri­za­de­la prav njih, saj po­tre­bu­je­jo za kme­to­va­nje šte­vil­na in ve­li­ka po­slo­pja.Tik po ( po splo­šnem pre­pri­ča­nju) ce­ne­nem od­ku­pu druž­be­nih sta­no­vanj po Jaz­bin­ško­vem za­ko­nu so na­mreč po­li­ti­ki še ra­zu­me­li, da so si mo­ra­li lju­dje, ki ni­so do­bi­li druž­be­ne­ga sta­no­va­nja, sa­mi v po­tu obra­za zgra­di­ti hi­še. Za­to so po­sku­ša­li za sle­dnje "ne­pra­vič­ni da­vek", ki bi ob­dav­čil nji­ho­ve žu­lje, omi­li­ti z do­lo­či­tvi­jo ne­ob­dav­če­ne sta­no­vanj­ske po­vr­ši­ne. Šte­vi­lo ne­ob­dav­če­nih kva­dra­tnih me­trov je bi­lo od­vi­sno od šte­vi­la dru­žin­skih čla­nov.

Po­zne­je je "so­ci­al­na no­ta" iz ne­pre­mič­nin­ske­ga dav­ka iz­gi­ni­la, tu­di po za­slu­gi v de­na­ci­o­na­li­za­ci­ji vr­nje­nih ne­pre­mič­nin in za­ra­di vsto­pa v EU. Oblast se je od­lo­či­la za mno­žič­no vre­dno­te­nje ne­pre­mič­nin. V Pa­hor­je­vi vla­di naj bi bi­la pri­pi­sa­na vre­dnost ne­pre­mič­ni­ne osno­va za ob­dav­či­tev po niz­ki davč­ni sto­pnji, iz­jem naj bi bi­lo čim manj. A za­mi­sel po­li­tič­no in še ka­ko ni bi­la všeč­na, po­skus ob­dav­či­tve ne­pre­mič­nin se je uto­pil v vr­sti po­seb­no­sti in iz­jem, s ti­sto o viš­ji ob­dav­či­tvi pra­znih sta­no­vanj vred. Zu­jf je pri­ne­sel kri­zno ob­dav­či­tev ve­li­ko vre­dnih ne­pre­mič­nin, ki za­ra­di ne­u­stav­no­sti ni vzdr­ža­la dol­go, že ome­nje­ni v par­la­men­tu spre­je­ti za­kon pa sploh ni za­ži­vel. Ce­rar­je­va vla­da je na­to si­cer na kon­cu oblju­blja­la da­vek za pri­ho­dnje le­to, a je za zdaj spra­vi­la pod stre­ho le ( po­pra­vlje­ni) za­kon o mno­žič­nem vre­dno­te­nju in la­stni­ke z no­ve­lo za­ko­na o evi­den­ti­ra­nju ne­pre­mič­nin po­zva­la, naj do no­vem­bra po­pra­vi­jo po­dat­ke o svo­jih ne­pre­mič­ni­nah. Zdaj je oko­li 1,2 mi­li­jo­na la­stni­kov in so­la­stni­kov 6,3 mi­li­jo­na ne­pre­mič­nin v dr­ža­vi v pri­ča­ko­va­nju. Kdaj, že v le­tu 2019 ali še­le v 2020, jim stran­ke obe­ta­jo ta da­vek - in ko­li­ko viš­je­ga od na­do­me­sti­la, ki ga pla­ču­je­jo zdaj? V SMC bi so­dob­ni ne­pre­mič­nin­ski da­vek uve­dli v ob­do­bju 2018-2022 in z njim v pri­mer­lji­vem ob­se­gu na­do­me­sti­li tri da­ja­tve, da bo­do ime­le ob­či­ne za­ne­sljiv vir fi­nan­ci­ra­nja. Za učin­ko­vi­to iz­ra­bo pro­sto­ra bi lah­ko da­vek zni­že­va­le ali po­vi­še­va­le za 50 od­stot­kov. SD bi po­e­no­ti­la ob­dav­či­tev, davč­ne obre­me­ni­tve ne bi po­ve­ča­la. Tu­di De­sus ne bi po­bral la­stni­kom več kot zdaj, a bi ob­dav­čil vse ne­pre­mič­ni­ne, s cer­kve­ni­mi vred. Olaj­ša­ve bi pri­znal ran­lji­vej­šim sku­pi­nam lju­di, tu­di sta­rej­šim.

SDS ne bi ob­dav­čil ne­pre­mič­nin, s ka­te­ri­mi lju­dje ustvar­ja­jo, de­ni­mo kme­tij­skih ze­mljišč, po­slov­nih pro­sto­rov, vi­ši­na ob­dav­či­tve pa ne bi pre­se­gla zdaj­šnje. Za NSi ta da­vek ni pred­no­sten, saj jih bolj kot po­bi­ra­nje dav­kov za­ni­ma, ka­ko bi druž­ba več ustva­ri­la. Da­vek je od­vi­sen od do­brih evi­denc, lju­dem naj ne bi po­bra­li več kot z na­do­me­sti­lom. Le­vi­ca je spo­mni­la, da je ime­la pred dve­ma le­to­ma pe­ti­na fi­zič­nih oseb v la­sti kar 51 od­stot­kov vre­dno­sti vseh ne­pre­mič­nin, za­to so za pro­gre­siv­ni da­vek na ne­pre­mič­ni­ne. Obi­ča­jen dr­ža­vljan ta­ko ne bi pla­če­val več, kot pla­ču­je zdaj na­do­me­sti­la, naj­bo­ga­tej­ših 20 od­stot­kov pa bi­stve­no več.

V stran­ki AB dav­ka ne bi uva­ja­li pred­no­stno. La­stni­kom več ne­pre­mič­nin bi one­mo­go­či­li pre­pi­se na dru­žin­ske čla­ne, da­vek bi bil pr­vo­tno enak na­do­me­sti­lu za ne­pre­mič­ni­no, v ka­te­ri la­stnik ži­vi, za vse dru­ge nje­go­ve ne­pre­mič­ni­ne pa viš­ji.

Stran­ka An­dre­ja Ču­ša in Ze­le­nih Slo­ve­ni­je bi ob­dav­či­la še­le dru­go ne­pre­mič­ni­no, lah­ko že pri­ho­dnje le­to. Da­vek bi le­tno zna­šal od­sto­tek tr­žne vre­dno­sti sta­no­va­nja, s či­mer bi la­stni­ke spod­bu­di­li k od­da­ja­nju. V Do­bri dr­ža­vi bi ta da­vek vklju­či­li v ce­lo­vi­to davč­no re­for­mo, ki bi jo spre­je­li v pr­vi po­lo­vi­ci man­da­ta, po­slov­nih ne­pre­mič­nin ne bi ob­dav­či­li bolj kot zdaj, nad­pov­preč­no oseb­no pre­mo­že­nje pač. V SLS bi da­vek pod­pr­li le, če bi za­me­njal zdaj­šnje na­do­me­sti­lo, pri­pa­dal bi iz­ključ­no ob­či­nam in za­ži­vel le­ta 2020. V LMŠ uved­bo te­ga dav­ka pod­pi­ra­jo, ven­dar to prej kot v le­tu 2020 za­ra­di po­stop­kov ne bo mo­go­če. V tem ča­su bi pri­pra­vi­li učin­ko­vit mo­del s po­mo­čjo si­mu­la­ci­je učin­kov. V SNS pra­vi­jo le: "Ko si ku­pil ne­pre­mič­ni­no, si že pla­čal da­vek. Za­kaj bi pla­če­va­li še da­vek na da­vek?"

Oko­li 1,2 mi­li­jo­na la­stni­kov in so­la­stni­kov 6,3 mi­li­jo­na ne­pre­mič­nin je v pri­ča­ko­va­nju

Fo­to: Sa­šo BIZJAK

Ko je vla­da Alen­ke Bra­tu­šek v naj­huj­ši kri­zi da­vek na ne­pre­mič­ni­ne le spra­vi­la pod stre­ho, pa je zgr­mel na ustav­nem so­di­šču.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.