Med Ma­dri­dom in Ber­li­nom

Špan­sko sod­stvo je vse bolj pod drob­no­gle­dom med­na­ro­dnih or­ga­ni­za­cij

Vecer - - V ŽARIŠČU - Ne bo ko­ra­kov na­zaj Za­ple­ta­nje špan­ske­ga sod­stva

Raz­da­lja med Bar­ce­lo­no in Ma­dri­dom še na­ra­šča. Qu­im Tor­ra na­mreč ni člo­vek ka­ta­lon­ske po­li­ti­ke, am­pak člo­vek ci­vil­ne druž­be. Bil je pod­pred­se­dnik ne­vla­dne or­ga­ni­za­ci­je Omni­um Cul­tu­ral in član vod­stva dru­ge or­ga­ni­za­ci­je As­sem­blea Na­ci­o­nal de Ca­ta­lu­nya, to­rej ti­ste­ga je­dra, ki že le­ta pri­re­ja mno­žič­ne, ne­kaj­mi­li­jon­ske ma­ni­fe­sta­ci­je, ki so bi­le mo­tor ce­lo­tne­ga gi­ba­nja za ne­od­vi­snost Ka­ta­lo­ni­je. Še­le le­ta 2015 je na pre­dlog ne­vla­dnih or­ga­ni­za­cij kan­di­di­ral na ta­krat sku­pni Li­sti za ne­od­vi­snost. Vz­pon do me­sta pred­se­dni­ka vla­de je bil sko­ko­vit, za­hva­lju­joč pred­vsem dej­stvu, da je Ma­drid one­mo­go­čil kar tri pred­se­dni­ške kan­di­da­te, po­leg Pu­ig­de­mon­ta tu­di Jor­di­ja San­che­za in Jor­di­ja Turul­la.

Tor­ra ni člo­vek "ko­ra­kov na­zaj", to­rej vra­ča­nja Ka­ta­lo­ni­je k Špa­ni­ji. Že pred le­ti je svo­jo usme­ri­tev iz­ka­zal na druž­be­nih omrež­jih z ve­li­ko ostri­no, za ka­te­ro se je zdaj opra­vi­čil. Am­pak ma­drid­ski dnev­nik El Pa­is je že oce­nil, da opra­vi­či­lo ni is­kre­no. Ma­drid­ska vla­da ga je z ura­dnim spo­ro­či­lom za jav­nost že pred iz­vo­li­tvi­jo oži­go­sa­la kot ne­za­ne­slji­ve­ga in ne­vre­dne­ga za­u­pa­nja ter na­po­ve­da­la, da bo bu­dno spre­mlja­la nje­go­vo de­lo­va­nje. Po iz­vo­li­tvi je pred­se­dnik špan­ske vla­de Ma­ri­a­no Ra­joy s sti­snje­ni­mi zob­mi pred ka­me­ra­mi iz­ja­vil, da je se­ve­da pri­pra­vljen na po­go­vo­re, ven­dar ob stro­gem spo­što­va­nju za­ko­nov. Ma­drid se ni­ka­kor ne mo­re spri­ja­zni­ti z dej­stvom, da je Qu­im Tor­ra de­jan­sko pred­vsem Pu­ig­de­mon­to­va dol­ga ro­ka, kar je sim­bol­no po­ka­zal po iz­vo­li­tvi, ko v par­la­men­tu ni se­del na stol, ki pri­pa­da pred­se­dni­ku vla­de, am­pak se je vr­nil na svoj po­slan­ski se­dež. Vse po sta­rem, to­rej? Ne, po­li­tič­no se je z are­ta­ci­jo Pu­ig­de­mon­ta v Nem­či­ji mar­si­kaj spre­me­ni­lo. To je bil pre­lo­mni tre­nu­tek, po ka­te­rem je Ma­drid pre­šel v de­fen­zi­vo. Dej­stvo, da nem­ško sod­stvo Pu­ig­de­mon­ta ni iz­ro­či­lo Špa­ni­ji, je pri­si­li­lo špan­sko po­li­ti­ko in tu­di sod­stvo v ne­ka­kšno obramb­no li­ni­jo. Sod­stvo ni bi­lo spo­sob­no ute- No­vo­i­zvo­lje­ni pred­se­dnik ka­ta­lon­ske vla­de Qu­im Tor­ra v re­gi­o­nal­nem par­la­men­tu s pen­tljo, ki je znak pod­po­re ka­ta­lon­ski ne­od­vi­sno­sti.

KATALONIJA

me­lji­ti upo­ra z na­si­ljem, kot je pi­sa­lo v ob­to­žni­ci in v med­na­ro­dni ti­ra­li­ci, kaj­ti na­si­lja de­jan­sko ni bi­lo ozi­ro­ma je bi­la na­sil­na sa­mo špan­ska po­li­ci­ja. Prav ta­ko so­dni­kom ni uspe­lo po­sre­do­va­ti do­ka­zov o ne­do­vo­lje­ni po­ra­bi jav­nih sred­stev za or­ga­ni­za­ci­jo re­fe­ren­du­ma, ker je vla­da ura­dno spo­ro­či­la, da te po­ra­be ni bi­lo. Ta­ko si­cer nih­če ne ve, s či­ga­vim de­nar­jem je bil fi­nan­ci­ran re­fe­ren­dum.

Sod­stvo je tu­di si­cer pod drob­no­gle­dom med­na­ro­dnih or­ga­ni­za­cij. Med­tem ko so v Špa­ni­ji ob­so­di­li ra­per­ja Val­to­nyca na tri le­ta in pol za­po­ra za­ra­di pod­po­re te­ro­riz­mu in ža­li­tve kra­lja, je Evrop­sko so­di­šče za člo­ve­ko­ve pra­vi­ce ob­so­di­lo Špa­ni­jo, ki je oglo­bi­la tri mla­de Ka­ta­lon­ce, ker so v jav­no­sti za­žga­li sli­ko kra­lja in kra­lji­ce. Stras­bo­ur­ški so­dni­ki so oce­ni­li, da je to bi­lo svo­bo­dno iz­ra­ža­nje mne­nja. Med­tem ko ma­drid­ski so­dnik Pa­blo Lla­re­na

ci so pri­šli na uli­ce dan po kr­va­vih pro­te­stih v Ga­zi pro­ti pre­se­li­tvi ame­ri­ške­ga ve­le­po­sla­ni­štva iz Tel Avi­va v Je­ru­za­lem, v ka­te­rih je izra­el­ska voj­ska po za­dnjih po­dat­kih ubi­la 60 Pa­le­stin­cev, 2771 pa jih je ra­ni­la. gro­zi z vi­so­ki­mi za­por­ni­mi ka­zni­mi are­ti­ra­nim čla­nom ka­ta­lon­ske vla­de in vo­di­te­ljem ne­vla­dnih or­ga­ni­za­cij, je ge­ne­ral­ni se­kre­tar Sve­ta Evro­pe v le­tnem po­ro­či­lu o člo­ve­ko­vih pra­vi­cah na­sil­no po­sre­do­va­nje po­li­ci­je pro­ti lju­dem pred vo­lil­ni­mi se­de­ži na dan re­fe­ren­du­ma oce­nil za "pre­ti­ra­no" in "ne­pri­mer­no". In ce­lo pred­se­dnik Evrop­ske ko­mi­si­je Je­an- Cla­u­de Juncker je pred dne­vi v flam­skem par­la­men­tu ob­so­dil na­si­lje špan­ske po­li­ci­je. Dan po re­fe­ren­du­mu je še imen­sko pod­prl Ra­jo­ya. Raz­li­ka je oči­tna.

Skrat­ka Ka­ta­lon­cem je uspe­la in­ter­na­ci­o­na­li­za­ci­ja. Z iz­vo­li­tvi­jo pred­se­dni­ka bo­do spet pre­vze­li nad­zor nad ka­ta­lon­sko vla­do in nje­ni­mi in­sti­tu­ci­ja­mi. To se­ve­da še ne po­me­ni, da jim bo od­pr­ta pot v ne­od­vi­snost, go­to­vo pa da­je Ka­ta­lo­ni­ji po­li­tič­no moč, ki je v za­dnjih le­tih ni ime­la.

Po­go­vo­ri vo­dij Gi­ba­nja pet zvezd in de­sni­čar­ske Li­ge, Lu­i­ga di Ma­ia in Mat­tea Sal­vi­ni­ja, o se­sta­vi no­ve ita­li­jan­ske vla­de s pred­se­dni­kom Ser­gi­om Mat­ta­rel­lom pred­si­noč­njim so po­ka­za­li, da bo­do mo­ra­li na Ape­nin­skem po­lo­to­ku na vla­do še po­ča­ka­ti.

V gi­ba­nju si že­li­jo do­da­tne dni za skle­pa­nje do­go­vo­rov, v Li­gi pa od­kri­to pri­zna­va­jo, da manj­ka do­go­vor o ne­ka­te­rih ključ­nih vpra­ša­njih, kot so in­fra­struk­tu­ra, mi­gra­ci­je, od­nos do Evrop­ske uni­je. Tu­di ime kan­di­da­ta za no­ve­ga pre­mi­er­ja prav ta­ko osta­ja ne­znan­ka. V Gi­ba­nju pet zvezd so zgolj za­ni­ka­li, da je kan­di­dat za to me­sto stro­kov­njak iz vrst go­spo­dar­stva Gi­u­lio Sa­pel­li. "Naj­prej po­tre­bu­je­mo pro­gram, na­to pa ime pre­mi­er­ja in mi­ni­strov," pra­vi di Ma­io. Oba pr­va­ka sta se si­cer od­po­ve­da­la pre­mi­er­ski funk­ci­ji.

Pred­stav­ni­ki Gi­ba­nja pet zvezd in Li­ge so po­ga­ja­nja o se­sta­vi vla­de za­če­li prej­šnji te­den. Za zdaj se stri­nja­jo o okre­plje­nem bo­ju zo­per ne­za­ko­ni­to pri­se­lje­va­nje, za po­koj­nin­sko re­for­mo bi na­me­ni­li pet mi­li­jard evrov, uve­dli za­kon­sko do­lo­če­no naj­niž­je pla­či­lo za uro de­la, dru­ži­ne pa bi raz­ve­se­li­li z brez­plač­ni­mi ja­sli­mi ter ni­čel­no ob­dav­či­tvi­jo iz­del­kov za otro­ke. Po­go­vo­ri so se na­da­lje­va­li tu­di vče­raj.

Če stran­ki ne uspe­ta se­sta­vi­ti vla­de, bo to naj­ver­je­tne­je po­me­ni­lo no­ve pred­ča­sne vo­li­tve. Če ji­ma uspe se­sta­vi­ti vla­do, pa je vpra­ša­nje, ka­ko dol­go se bo ob­dr­ža­la. Kri­ti­ki se prav ta­ko spra­šu­je­jo, ka­ko tr­dna bo ko­a­li­ci­ja med stran­ka­ma, ki ve­lja­ta za po­pol­no­ma raz­lič­ni. Obe sta si­cer kri­tič­ni do Evrop­ske uni­je, po dru­gi stra­ni pa se Gi­ba­nje pet zvezd bo­ri pro­ti sta­rim po­li­tič­nim eli­tam, Li­ga pa se je dol­go ča­sa bo­ri­la za od­ce­pi­tev se­ver­ne­ga de­la dr­ža­ve od juž­ne­ga in še­le Sal­vi­ni jo je spre­me­nil v "vse­i­ta­li­jan­sko" stran­ko. (zur)

Fo­to: EPA

Fo­to: EPA

Mat­ta­rel­la s Sal­vi­ni­jem

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.