Ne že­li­jo nas, ker ne­kaj sta­ne­mo

Pred­se­dnik De­su­sa Karl Er­ja­vec ne bi imel te­žav s tem, da bi stran­ka po dvaj­se­tih vla­dnih le­tih pri­sta­la v opo­zi­ci­ji, kjer naj bi bi­lo udob­ne­je

Vecer - - V ŽARIŠČU - Par­la­men­tar­ne vo­li­tve 2018

Je va­še pred­vo­lil­no po­ve­zo­va­nje z lju­bljan­skim žu­pa­nom Zo­ra­nom Jan­ko­vićem v le­vi blok de­ja­nje iz obu­pa?

"To ni de­ja­nje iz obu­pa. Stran­ka pod mo­jim vod­stvom lah­ko do­kaj lah­ko­tno pre­sko­či par­la­men­tar­ni prag in tu­di brez spo­ra­zu­ma o obli­ko­va­nju le­ve­ga blo­ka je spo­sob­na po­no­vi­ti re­zul­tat iz le­ta 2014. Za­to to ni­ka­kor ni bil ra­zlog po­ve­zo­va­nja. Zanj smo se od­lo­či­li, ker v tem tre­nut­ku ka­že, da bo Ja­nez Jan­ša re­la­tiv­ni zma­go­va­lec par­la­men­tar­nih vo­li­tev in mu bo naj­brž kot pr­ve­mu po­nu­je­no, da obli­ku­je vla­do. Tej ne­var­no­sti se že­li­mo iz­o­gni­ti."

Za­kaj v Jan­ši vi­di­te ne­var­nost? Ne na­za­dnje je bil De­sus dva­krat del nje­go­ve vla­de?

"Z njim ne bi rad imel še tre­tje iz­ku­šnje. Prav ta­ko ne bi že­lel, da bi Slo­ve­ni­ja šla po ma­džar­ski po­ti, saj ve­mo, ko­li­ko te­žav je tam, če ome­nim le me­dij­sko svo­bo­do in opo­zo­ri­la EU, ki jih je de­le­žna ma­džar­ska vla­da. Pred­vo­lil­na pod­po­ra Vik­tor­ja Or­ba­na Ja­ne­zu Jan­ši ka­že, da sle­dnji vi­di Slo­ve­ni­jo prav na tej po­ti, in ne na­za­dnje De­sus na­spro­tu­je pro­da­ji dr­žav­ne­ga pre­mo­že­nja in pri­va­ti­za­ci­ji jav­ne­ga šol­stva in zdra­vstva, med­tem ko v pro­gra­mu SDS vi­di­mo ele­men­te pri­va­ti­za­ci­je teh po­dro­čij."

No­be­na od strank, ki ste jih po­zva­li k pod­pi­su, se ni od­zva­la.

"To me pre­se­ne­ča, a do vo­li­tev so še tri­je te­dni in pre­pri­čan sem, da bo­do le­vo­sre­din­ske stran­ke ugo­to­vi­le, da po­tre­bu­je­mo le­vo­sre­din­ski blok za obli­ko­va­nje vla­de."

Dru­ge po­li­tič­ne stran­ke De­sus vi­di­jo kot naj­manj za­že­le­ne­ga ko­a­li­cij­ske­ga par­tner­ja. Ka­kšna je va­ša raz­la­ga?

"Stran­ka De­sus na­re­di naj­več za upo­ko­jen­ce, če­prav vsi go­vo­ri­jo, da ni­smo na­re­di­li nič. Pred šti­ri­mi le­ti smo oblju­blja­li, da ne bo zni­ža­nja po­koj­nin, da se bo­do po­koj­ni­ne uskla­je­va­le ob dvo­od­sto­tni go­spo­dar­ski ra­sti. To smo ure­sni­či­li. Oblju­bi­li smo tu­di spre­jem zdra­vstve­ne re­for­me, ki bo te­me­lji­la na jav­nem in­te­re­su. Ve­se­li smo, da re­for­ma, kot jo je pre­dla­ga­la mi­ni­stri­ca za zdrav­je Mi­loj­ka Ko­lar Ce­larc, ni bi­la spre­je­ta, saj bi pri­ne­sla sla­bi­tev jav­ne­ga zdra­vstva. Zdaj so v dru­gih stran­kah pol­ni obljub o tem, kaj vse bi na­re­di­li za upo­ko­jen­ce. Po­tem­ta­kem je mal­ce ne­ra­zu­mlji­vo, da kot ko­a­li­cij­ske­ga par­tner­ja na pr­vem me­stu ne vi­di­jo De­su­sa, ki re­snič­no za­sto­pa in­te­re­se upo­ko­jen­cev. Oči­tno nas ne že­li­jo v ko­a­li­ci­ji, ker ne­kaj sta­ne­mo; uskla­je­va­nje po­koj­nin, re­gres. A ker nih­če ne že­li pri­spe­va­ti k te­mu stro­šku, je naj­laž­je po­tem re­či: 'De­su­sa ne ma­ra­mo, ker so pre­dra­gi!' To­vr­stne iz­ja­ve ka­že­jo nji­ho­vo dvo­lič­nost in v re­sni­ci ni­so za­go­vor­ni­ki upo­ko­jen­cev. Brez nas bi se po­koj­ni­ne za­če­le uskla­je­va­ti še­le z le­to­šnjim le­tom in upo­ko­jen­ci bi iz­gu­bi­li še do­da­tnih 3,25 od­stot­ka."

Če ste za upo­ko­jen­ce na­re­di­li ta­ko ve­li­ko, kot tr­di­te, ka­ko je mo­go­če, da da­nes pod pra­gom tve­ga­nja re­všči­ne, ki je pri 616 evrih, ži­vi 54 od­stot­kov vseh upo­ko­jen­cev?

"Za­to, ker stran­ka De­sus ni do­volj moč­na. Mi v 20 le­tih, kar smo v vla­dah, sku­paj ni­smo ime­li to­li­ko po­slan­cev, kot jih ima Ce­rar­je­va SMC, 35. Vsi pa pri­ča­ku­je­jo, da bo­mo pre­mi­ka­li go­re. Ko že­lim pre­mi­ka­ti go­re, pa pra­vi­jo, Er­ja­vec spet iz­si­lju­je in bo spet po­li­tič­na ne­sta­bil­nost. Sam ve­dno vztra­jam, da se ure­sni­či, kar je za­pi­sa­no v ko­a­li­cij­ski po­god­bi. Obe­nem pa sem to­li­ko raz­so­den in od­go­vo­ren, da znam po­pu­sti­ti, če fi­nanč­ne mo­žno­sti te­ga ne omo­go­ča­jo."

Zdaj se za­vze­ma­te za spre­je­tje za­ko­na o po­pra­vi kri­vic upo­ko­jen­cev, ki bi jim vr­nil, kar so pri po­koj­ni­nah iz­gu­bi­li v mi­nu­lih le­tih. To so več sto mi­li­jo­nov evrov tež­ke oblju­be. Res mi­sli­te, da bi bo­do­či fi­nanč­ni mi­ni­ster pri­stal na kaj ta­ke­ga?

"Z lah­ko­to za­go­to­vo ne, ker ne bo že­lel ugo­di­ti De­su­su. Ven­dar če bo­mo v vla­dni po­zi­ci­ji, mi­slim, da se bo­do v ko­a­li­ci­ji stri­nja­li s tem. Od 2010. do 2015., ko se po­koj­ni­ne ni­so uskla­je­va­le, so pa­dle za 8,4 od­stot­ka, kar je 334 mi­li­jo­nov evrov. Vr­ni­tev te vso­te v šti­rih le­tih ni ne­mo­go­če za­go­to­vi­ti. Za­me so bolj ne­re­al­ne tr­di­tve, da bo­mo med 15 naj­bolj raz­vi­ti­mi dr­ža­va­mi na sve­tu." Te­žav, pra­vi­te, ne bi ime­li ni­ti, če pri­sta­ne­te v opo­zi­ci­ji. A po­tem obljub ne bo­ste mo­gli ure­sni­či­ti? "Pra­va po­li­tič­na stran­ka mo­ra zna­ti pre­ži­ve­ti ta­ko v opo­zi­ci­ji kot v ko­a­li­ci­ji. Za­go­to­vo je tež­je, ko si v vla­di, saj si ve­dno pod­vr­žen kri­ti­kam, ve­dno si na očeh jav­no­sti, in za vsa­ko po­te­zo mo­raš od­go­var­ja­ti. V opo­zi­ci­ji imaš lah­ko re­ši­tve za vsa vpra­ša­nja, ze­lo všeč­no, po­pu­li­stič­no re­to­ri­ko, za ka­te­ro ti ni tre­ba od­go­var­ja­ti, saj ni­maš mo­žno­sti, da bi na­re­dil, kaj na­po­ve­du­ješ." Tu­di vam se po­go­sto oči­ta­jo po­pu­li­zem in všeč­ne iz­ja­ve?

"Mi smo stran­ka lju­di, ne ka­pi­ta­la. Po­pu­lus, ljud­stvo, do­ka­zu­je, da ima­mo stik z lju­dmi, in to je za­me po­zi­tiv­na vre­dno­ta. Bo­jim pa se ti­stih dru­gih po­pu­li­stov, ki raz­kra­ja­jo druž­bo, ki pri­pe­lje­jo druž­bo v kon­flik­te. To­vr­stni po­pu­li­zem je ute­me­ljen na so­vra­žni, huj­ska­ški ide­o­lo­gi­ji, ki se ka­že v ne­str­pno­sti do dru­ga­če mi­sle­čih ali pa v stra­še­nju pred be­gun­ci ipd."

Ra­di pra­vi­te, da ste stran­ka za vse ge­ne­ra­ci­je. Za­kaj po­tem­ta­kem ni­ste ni­ko­li pre­vze­li mi­ni­str­stva za de­lo, dru­ži­no in so­ci­al­ne za­de­ve, kjer bi lah­ko bon­bonč­ke de­li­li za ve­lik del po­pu­la­ci­je?

"Z ve­se­ljem bo­mo spre­je­li to mi­ni­str­stvo, ko bo­mo vo­di­li vla­do, kaj­ti te­ga mi­ni­str­stva ni mo­go­če vo­di­ti, če ni­maš pod­po­re pred­se­dni­ka vla­de in fi­nanč­ne­ga mi­ni­str­stva. Po­glej­te mi­ni­stri­co Anjo Ko­pač Mrak, ko­li­ko­krat se je za­le­te­la v zid, ker ni ime­la pod­po­re SMC."

Ali kot pred­se­dnik stran­ke, ki je že 20 let v raz­lič­nih vla­dah, ne ču­ti­te no­be­ne od­go­vor­no­sti za šte­vil­ne ne­iz­pe­lja­ne, a nuj­no po­treb­ne re­for­me in ne na­za­dnje tu­di za so­ci­al­no sli­ko v druž­bi?

"Ne, ne ču­tim te od­go­vor­no­sti, ču­tim pa za­do­volj­stvo, da smo ve­dno bra­ni­li in­te­re­se upo­ko­jen­cev. Če ne bi bi­li zra­ven, bi bil po­lo­žaj upo­ko­jen­cev še slab­ši. In ka­kšne po­sle­di­ce ima no­va po­koj­nin­ska re­for­ma? Ta­kšne, da po­koj­ni­na pred­sta­vlja 58-od­sto­tno od­me­ro pla­če in no­ve upo­ko­jen­ce po­ši­lja­mo v po­koj in v re­všči­no."

Tu­di vi ste pod­pr­li to re­for­mo.

"Bi­li smo pri­si­lje­ni, saj so nas pre­pri­če­va­li, da bo šla dr­ža­va v ste­čaj, če ne pod­pre­mo po­koj­nin­ske re­for­me. In spre­je­ta je bi­la so­gla­sno, brez gla­su pro­ti; vsi so jo pod­pr­li, tu­di opo­zi­ci- ja. Zdaj po­tre­bu­je­mo re­for­mo, ki bo upo­ko­jen­cem omo­go­ča­la nor­mal­no ži­vlje­nje. Za­to je eden od na­ših pre­dlo­gov, da vsi, ki so de­la­li 35 ozi­ro­ma 40 let, ne sme­jo ime­ti po­koj­ni­ne pod pra­gom re­všči­ne."

Ar­bi­tra­ža. Pred­se­dnik NSi Ma­tej To­nin vam kot zu­na­nje­mu mi­ni­stru oči­ta sa­bo­ta­žo. To so hu­de ob­tož­be? "Ze­lo mi je žal, da je To­nin pred­se­dnik stran­ke No­va Slo­ve­ni­ja-Kr­ščan­ski de­mo­kra­ti, ker bi po­tem­ta­kem od nje­ga pri­ča­ko­val, da spo­štu­je osmo bož­jo za­po­ved, ki pra­vi - ne la­ži. Pre­ve­ril sem, ali sem res v po­li­cij­skih po­stop­kih, kot on za­tr­ju­je. Na po­li­ci­ji so to za­ni­ka­li, ni­ka­kr­šne­ga zbi­ra­nja po­dat­kov ni bi­lo. Prav ta­ko ni bil z ma­no opra­vljen no­ben in­for­ma­tiv­ni po­go­vor. Tu­di v ma­gne­to­gra­mu, o ka­te­rem go­vo­ri, ni nič, kar bi me obre­me­nje­va­lo. Mo­go­če To­nin ni­ma no­be­ne­ga pro­gra­ma, pa me je za­čel za­to na­pa­da­ti. S tem je de­le­žen ve­li­ke po­zor­no­sti in mo­go­če ra­ču­na na vo­lil­ni efekt."

Ena od raz­i­skav jav­ne­ga mne­nja je po­ka­za­la, da kar po­lo­vi­ca lju­di ne vi­di no­be­ne­ga po­zi­tiv­ne­ga učin­ka od na­še­ga član­stva v Na­tu in da bi pod­pr­li naš iz­stop. Kaj pra­vi­te? "Kot nek­da­nji mi­ni­ster za obram­bo mo­ram re­či, da če bi mo­ra­li vzpo­sta­vi­ti la­stno voj­sko, ki bi mo­ra­la od­go­vo­ri­ti na vse gro­žnje, bi bi­lo to pre­cej draž­je. Res pa je, da do zve­ze Na­to v Slo­ve­ni­ji ni bi­lo ni­ko­li po­seb­ne na­klo­nje­no­sti. Kot zu­na­nji mi­ni­ster pa mo­ram re­či, da me ze­lo skr­bi­jo raz­me­re v sve­tu."

Splo­šna oce­na je, da po vsto­pu v EU in Na­to Slo­ve­ni­ja ni­ma stra­te­gi­je ra­zvo­ja. Ali ni pri­šel čas, da sta­rej­ši pre­pu­sti­te vo­de­nje dr­ža­ve mlaj­šim po­li­ti­kom?

"O tem od­lo­ča­jo vo­liv­ci. Da ni­ma­mo stra­te­gi­je zu­na­nje po­li­ti­ke, pa ne dr­ži. Res je, da so ci­lji, kot so osa­mo­svo­ji­tev, pri­zna­nje dr­ža­ve, vstop v raz­lič­ne med­na­ro­dne in­sti­tu­ci­je, ta­ko moč­ni zu­na­nje­po­li­tič­ni ci­lji in zgo­do­vin­ski tre­nut­ki, da se bo Slo­ve­ni­ja tež­ko po­nov­no zna­šla v tej si­tu­a­ci­ji. Mo­ra pa zu­na­nja po­li­ti­ka Slo­ve­ni­je za­sle­do­va­ti in­te­re­se dr­ža­ve. To so var­nost kot pred­po­goj bla­go­sta­nja, spo­što­va­nje člo­ve­ko­vih pra­vic in spo­što­va­nje vla­da­vi­na pra­va. In omo­go­či­ti čim več na­ro­čil za na­ša pod­je­tja iz tu­ji­ne in pri­te­gni­ti tu­je in­ve­sti­ci­je." 5310,84 evra Ne. Pri­bli­žno 5000 evrov. • Au­di A5, le­tnik 2007,

1/2 sta­no­vanj­ske hi­še v Na­klem Ne.

Fo­to: Ro­bert BALEN

"Od To­ni­na kot pred­se­dni­ka NSi bi pri­ča­ko­val, da spo­štu­je osmo bož­jo za­po­ved."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.