Skro­mni v po­ra­bi, bo­ga­ti v da­ja­nju

Dru­ži­na Ca­fu­ta se je od­lo­či­la za bi­o­di­na­mič­no kme­tij­stvo v ne­o­kr­nje­ni do­li­ni v Zgor­nji Pri­sta­vi

Vecer - - MARIBOR - Za­kaj rav­no Aj­da So­zvo­čje z na­ra­vo Ra­da sta del po­nud­be Ha­loz Ne­smi­sli raz­pi­sov

Pe­ter Ca­fu­ta in Ber­nar­da Gre­go­rec Ca­fu­ta sta pred sko­raj pe­ti­mi le­ti tik ob Dra­vi­nji v Zgor­nji Pri­sta­vi ku­pi­la manj­šo kme­ti­jo z ne­kaj več kot dve­ma hek­tar­je­ma njiv. "Že ta­krat sva ve­de­la, da bo­va kme­ti­jo vo­di­la v skla­du z na­če­li bi­o­di­na­mič­ne­ga kme­to­va­nja. Vsaj dve le­ti pred tem sva na­mreč za­ču­ti­la, da si že­li­va ži­ve­ti dru­ga­če in da mo­ra­va stran od či­ste­ga po­tro­šni­ške­ga na­či­na ži­vlje­nja. Ve­de­la sva, da je ta na­ji­na že­lja po­ve­za­na z ob­de­lo­va­njem ze­mlje. Kar kma­lu sem za­čel če­be­la­ri­ti, ču­til sem, ka­ko mi ob mi­sli na ži­vlje­nje v na­ra­vi za­i­gra sr­ce," pri­po­ve­du­je Pe­ter Ca­fu­ta. Kme­ti­jo sta po­i­me­no­va­la Eko­lo­ška kme­ti­ja Aj­da. Ber­nar­da Gre­go­rec Ca­fu­ta: "Ime smo iz­bra­li, ker ima aj­da v Slo­ve­ni­ji že tra­di­ci­jo, a tu­di, ker v pri­de­la­vi pred­sta­vlja sim­bol skro­mno­sti, kar je pra­vo na­spro­tje nje­ne­mu bo­ga­te­mu oku­su in pe­stri ku­li­na­rič­ni upo­rab­no­sti. Je tu­di hra­na za pre­bu­je­ne­ga člo­ve­ka, skro­mne­ga v po­ra­bi in bo­ga­te­ga v da­ja­nju. Po­vr­hu vse­ga je žen­ske­ga spo­la in pred­sta­vlja plo­dnost in ma­te­rin­stvo."

Pe­ter Ca­fu­ta pra­vi, da sta sča­so­ma oba spo­zna­va­la, ka­ko ju pri­vla­či de­lo na ze­mlji. Če­prav je on me­stni člo­vek, za­po­slen kot ge­o­det v med­ob­čin­ski upra­vi. Ber­nar­da je si­cer res zra­sla na kme­ti­ji in se šo­la­la na sre­dnji kme­tij­ski šo­li, a se je od­lo­či­la za štu­dij eko­no­mi­je in zdaj de­la v rad­gon­skem Ar­con­tu.

"Če­prav sva ta­ko re­koč oba iz me­sta in ima­va svo­ji zah­tev­ni služ­bi, si ne­ka­ko pred­sta­vlja­va, da bo­mo slej ko prej tu­kaj tu­di za­ži­ve­li," do­da Ca­fu­ta. Sko­raj­šnje se­li­tve se za­go­to­vo naj­bolj ve­se­li­jo tri­je si­no­vi, ki se tu­kaj nad­vse ra­di spro­šče­no igra­jo in sem po­va­bi­jo tu­di vr­stni­ke. Že zdaj po sis­te­mu bi­o­di­na­mi­ke, ki jo odli­ku­je­ta po­sluh za vsa ži­va bi­tja v na­ra­vi in kme­to­va­nje brez ke­mič- Slav­ko Pod­bre­žnik, sno­va­lec bla­gov­ne znam­ke Oku­si Ha­loz: "Kme­ti­ja dru­ži­ne Ca­fu­ta je rav­no ta­kšna, ka­kr­šnih si že­li­mo v Ha­lo­zah še več. Ta­ko po za­gna­no­sti la­stni­kov kot po na­če­lih zdra­ve pri­de­la­ve hra­ne. Za­ra­di bi­o­di­na­mič­ne­ga prin­ci­pa so po­zor­ni do oko­lja in upo­šte­va­jo tra­di­ci­jo, za po­vrh ima­jo tu­di tu­ri­stič­ne na­čr­te. Lo­gič­no je, da smo jih po­va­bi­li v pro­jekt Ku­li­na­rič­ne Ha­lo­ze. Ve­sel sem, da so se nam pri­dru­ži­li, ta­ko z Ber­nar­di­ni­mi na­sve­ti ku­har­jem kot z obli­ko­va­njem ve­ge­ta­ri­jan­ske raz­li­či­ce me­ni­ja, kjer so pri­spe­va­li tu­di del su­ro­vin, kot so aj­da, špar­glji, če­maž, ze­li­šča in med. Naš cilj je, da bi pri­del­ke in iz­del­ke ha­lo­ških kme­tov po­nu­ja­li tu­di v vseh go­sti­ščih, kjer je na vo­ljo ha­lo­ški me­ni." nih pri­prav­kov in gno­je­nje zgolj s sta­ra­nim bi­o­kom­po­stom, pri­de­lu­je­jo ze­le­nja­vo za­se in za pro­da­jo špar­glje, aj­do in pi­ro ter le­tos tu­di sonč­ni­ce. Za­sa­di­li so sa­dov­njak z vi­so­ko­de­bel­ni­mi sor­ta­mi, na­bi­ra­jo tu­di ze­li­šča in za­čimb­ni­ce, re­gi­stri­ra­no ra­sti­šče če­ma­ža ima­jo v Var­ni­ci. Naj­prej je Pe­ter za­čel če­be­la­ri­ti: "Vso zi­mo sem štu­di­ral, ka­ko se te­ga lo­ti­ti, po­i­skal na­svet pri če­be­lar­jih in spo­mla­di za­čel z dve­ma pa­nje­ma." Zdaj ob če­bel­nja­ku že sto­ji le­se­na hi­ši­ca, v ka­te­ri bo­sta iz­va­ja­la zdra­vlje­nje ali api­te­ra­pi­jo.

Na­čr­tu­je­ta tu­di pre­no­či­šča in ne­kaj glam­ping hi­šic, vr­sto iz­o­bra­že­val­nih in du­hov­nih do­god­kov. Za zdaj svo­je pri­del­ke pro­da­ja­ta pred­vsem na kme­ti­ji in z re­kla­mo do ust do ust, uspe­šno so­de­lu­je­ta z re­sta­vra­ci­ja­mi.

Še po­seb­no po­u­dar­ja­ta svo­jo za­ve­zo, da je pri­de­lek zdrav, pri­de­lan po bi­o­di­na­mič­nem na­če­lu, za kar ima­ta tu­di cer­ti­fi­ka­te.

"Špar­glje de­ni­mo po­be­re­mo is­ti dan, kot jih iz­ro­či­mo kup­cem, na­bi­ra­mo in re­že­mo jih roč­no, ta­ko da ni no­be­ne­ga ole­se­ne­le­ga ba­la­sta, za­to so raz­lič­nih ve­li­ko­sti. Naj­ra­je vi­di­mo, da si na­roč­ni­ki po pri­del­ke in iz­del­ke pri­de­jo kar k nam," pri­po­ve­du­je Ber­nar­da. Vklju­či­la sta se tu­di v sno­va­nje tu­ri­stič­ne znam­ke Ha­lo­ze, de­že­la ti­so- če­rih gri­čev in še po­seb­no v pro­jekt Ku­li­na­rič­ne Ha­lo­ze, ki je obli­ko­val se­de­mho­dni "ha­lo­ški me­ni".

"Ha­lo­ze, ki so ne­koč slo­ve­le kot mir­na po­či­tni­ška de­sti­na­ci­ja av­stro-ogr­skih ve­lja­kov, ima­jo zdaj pri­lo­žnost z bu­tič­nim tu­riz­mom. Nič mno­žič­ne­ga, pač pa po­ve­za­no s po­nud­bo zdra­ve hra­ne in na­rav­ni­mi am­bi­en­ti. Pri­stop mo­ra bi­ti tak, da po­kra­ji­ne ne bo iz­čr­pal. Z ve­se­ljem so­de­lu­je­va in so­o­bli­ku­je­va ta kon­cept," do­da Pe­ter.

V obli­ko­va­nju ha­lo­ške­ga me­ni­ja sta se iz­ka­za­la s sno­va­njem nje­go­ve ve­ge­ta­ri­jan­ske raz­li­či­ce in pri­spe­va­la če­ma­žev pe­sto, špar­glje, pi­ro in aj­do­vo ka­šo ter ne­kaj re­cep­tov. Pe­ter Ca­fu­ta: "Vi­di­va se v tej po­nud­bi in po­no­sna sva, da sva del te zgod­be. Ve­se­li na­ju tu­di, da je vsaj 15 mlaj­ših dru­žin v Ha­lo­zah pre­vze­lo do­ma­či­je in de­la na njih."

Za naj­bolj po­memb­no šte­je­ta, da se ha­lo­ški po­nu­dni­ki po­ve­že­jo v ve­ri­go: "Po­memb­no je, da se kme­tje zač­ne­mo bolj ce­ni­ti, da de­lu­je­mo po sis­te­mu 'fa­ir tra­de' in da smo vsi po­nu­dni­ki v ve­ri­gi ka­ko­vo­stni. Ha­lo­ški eko­lo­ški pri­de­lo­val­ci pred­vsem po­tre­bu­je­jo več za­ve­da­nja, da so nji­ho­vi pri­del­ki ka­ko­vo­stni in da z nji­mi ne mo­re­jo pod ce­no. Tu ne gre

tno de­lo, opra­vi­li vo­li­tve in po­de­li­li naj­viš­ja pri­zna­nja Ma­te­vža Ha­ce­ta, kip­ce in pla­ke­te ga­sil­ca," pra­vi Jan­ko Cer­kve­nik, v. d. pred­se­dni­ka GZS. Osre­dnji del kon­gre­sa bo po­te­kal v ptuj­skem do­mi­ni­kan­skem sa­mo­sta­nu, ude­le­ži­la se ga bo mi­ni­stri­ca za obram­bo An­dre­ja Ka­tič.

"Na Ptuj pri­de­jo tu­di pred­se­dnik vla­de v od­ho­du Mi­ro Ce­rar in pred­stav­ni­ki več ga­sil­skih zvez iz so­se­dnjih dr­žav. So­de­lo­va­nje na kon­gre­su je naj­prej po­tr­dil tu­di pred­se­dnik dr­ža­ve Bo­rut Pa­hor, a smo iz nje­go­ve­ga ka­bi­ne­ta po pred­sta­vlje­nem pro­to­ko­lu do­ga­ja­nja pre­je­li spo­ro­či­lo, da pred­se­dni­ka ne bo. Te­ga ne ra­zu­me­mo, saj gre ven­dar za so­de­lo­va­nje na kon­gre­su ga­sil­cev, ki pred­sta­vlja­mo tre­tji ste­ber var­no­sti v na­ši dr­ža­vi," je na ti­skov­ni kon­fe­ren­ci na Ptu­ju po­ve­dal Fran­ci Pe­tek, po­velj­nik GZS.

V so­bo­to ob 16. uri bo po ptuj­skih uli­cah do me­stne­ga sta­di­o­na kre­ni­la pa­ra­da, v ka­te­ri bo so­de­lo­va­lo kar pet ti­soč ga­sil­cev in ga­silk z več kot 50 vo­zi­li, sta­ro­dob­ni­ki in naj­so­dob­nej­ši­mi ga­sil­ski­mi vo­zi­li. Go­sti­telj le­to­šnje­ga kon­gre­sa je ptuj­ska ob­moč­na za hi­tro pro­da­jo s to­vor­nja­ka, bo­lje je, da kup­ci pri­de­jo na dvo­ri­šče ozi­ro­ma spo­zna­jo, kje su­ro­vi­ne zra­ste­jo. Ti­sti, ki pri­de­jo k nam, se pri nas ra­di za­dr­ži­jo in to je smi­sel. Le ta­ko jim lah­ko po­ka­že­mo, ka­ko vre­den in va­ren je pri­de­lek na­ših rok." Ne­ko­li­ko sta Ca­fu­to­va raz­o­ča­ra­na, ker ji­ma ne raz­pi­su, s ka­te­rim sta že­le­la pre­ko LAS Ha­lo­ze pri­do­bi­ti ka­kih 15 ti­so­ča­kov za api­te­ra­pi­jo in pre­de­lo­val­ni­co su­ro­vin, ni uspe­lo. "Na Agen­ci­ji za kme­tij­ske tr­ge so na­šli po­manj­klji­vost v tem, da na dan pri­ja­ve ni­smo ime­li re­gi­stri­ra­ne de­jav­no­sti, v ka­te­ro smo še­le že­le­li vlo­ži­ti. Kar ni lo­gič­no, saj ne mo­reš ne­kaj vna­prej re­gi­stri­ra­ti in tve­ga­ti obisk in­špek­tor­ja in do­bi­ti še glo­bo. Za nas bi bil de­nar ve­lik ra­zvoj­ni za­gon. Ba­nal­no je to, da smo re­gi­stra­ci­jo po­tem lah­ko na­re­di­li v te­dnu dni, a nam de­ni­mo sploh ni­so da­li mo­žno­sti za do­pol­ni­tev vlo­ge." Ni­sta obu­pa­la in bo­sta na­šla re­ši­tev.

"Naj­bolj po­memb­no je, da bi se kma­lu pre­se­li­li sem. Če­tu­di zdaj sem le pri­ha­ja­mo, šte­je­mo to po­se­stvo že od vse­ga za­čet­ka za naš dom. Ta­ko vsi ču­ti­mo," do­da Pe­ter Ca­fu­ta.

ga­sil­ska zve­za, sku­paj z me­stno ob­či­no. Kot pra­vi Mar­jan Me­glič, pred­se­dnik ptuj­ske ga­sil­ske zve­ze, ta po­ve­zu­je 24 ga­sil­skih dru­štev s kar tri ti­soč čla­ni in čla­ni­ca­mi in več kot 900 ope­ra­tiv­ni­mi ga­sil­ci, ki bo­do čez dve le­ti obe­le­ži­li 150 let or­ga­ni­zi­ra­ne­ga dru­štve­ne­ga de­lo­va­nja.

Te dni si je v ga­le­ri­ji Ma­gi­strat v ptuj­ski me­stni hi­ši že mo­go­če ogle­da­ti raz­sta­vo li­kov­nih del otrok iz vrt­cev in osnov­nih šol (OŠ). Na na­te­ča­ju so po­leg Vrt­ca Ptuj so­de­lo­va­li še učen­ci in pred­šol­ski otro­ci iz OŠ Haj­di­na, Cir­ku­la­ne-Za­vrč, Ol­ge Me­glič, Ljud­ski vrt, Mla­di­ka in Breg, ki so ustva­ri­li 69 li­kov­nih del. "Pred­se­dnik Bo­rut Pa­hor je spr­va raz­mi­šljal, da bi red za za­slu­ge gla­si­lu Ga­si­lec vro­čil na kon­gre­su GZS, ven­dar se je po pre­mi­sle­ku od­lo­čil, da osta­ne pri obi­ča­ju in bo odli­ko­va­nje vro­čil v pred­se­dni­ški pa­la­či. Za ne­spo­ra­zum smo se po­velj­ni­ku GZS že opra­vi­či­li," spo­ro­ča­jo iz ura­da pred­se­dni­ka.

Fo­to: Dar­ja LUKMAN ŽUNEC

Zgor­nja Pri­sta­va: dru­ži­na Ca­fu­ta je tu­kaj na­šla svoj dom.

Fo­to: Sla­vi­ca PIČERKO PEKLAR

17. kon­gres GZS bo ko­nec te­dna na Ptu­ju.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.