Ja­go­de ce­lo z rde­čim po­prom

Sim­bol bo­gi­nje Ve­ne­re, nič ču­dne­ga to­rej, da ve­lja­jo za ene­ga naj­bolj ero­tič­nih sa­de­žev. No­be­na go­je­na sor­ta ne do­se­ga ka­ko­vo­sti, kaj še­le oku­sa in vo­nja div­jih, goz­dnih so­ro­dnic

Vecer - - ŠPORT - Zdrav­je tu­di v naj­bolj vo­de­nih Kla­si­ka s ste­pe­no sme­ta­no

Pa so tu. Soč­ne, rde­če, slad­ke ja­go­de. Ti­ste ta pra­ve z vr­tov, ne le z ve­li­kih plan­taž in iz ra­stli­nja­kov, od ko­der so nam na vo­ljo vse le­to. Do­zo­re­ne v svo­bo­di in pr­ve v teh maj­skih dneh že oku­ša­mo, či­sto dru­ga­če di­ši­jo in so ve­li­ko bolj sla­stne. S ti­stim pra­vim ja­go­dnim oku­som, ki je bliž­je oku­su majh­nih goz­dnih ja­god, ki jih vse tež­je naj­de­mo. In so za­to to­li­ko bolj dra­go­ce­ne.

Ja­go­da je sim­bol bo­gi­nje Ve­ne­re, nič ču­dne­ga to­rej, da ve­lja za ene­ga naj­bolj ero­tič­nih sa­de­žev. Mor­da tu­di za­to, ker ji odlič­no de­ne druž­ba čo­ko­la­de, od te­mne, ze­lo gren­ke, pa vse do be­le. Še pe­sem ima­mo Slo­ven­ci na to te­mo: Ja­go­de in čo­ko­la­da, sku­pi­na Rok'n'band jo je pe­la, Strawber­ry fi­elds od Be­a­tlov pa je ta­ko le­gen­dar­na.

Goz­dne ja­go­de so na­bi­ra­li že v ka­me­ni do­bi, ka­že­jo najd­be, pred­ni­ca da­na­šnje go­je­ne ja­go­de je pri­šla v Evro­po iz Ju­žne Ame­ri­ke, v 17. sto­le­tju je bi­la že uspe­šni­ca, hi­tro je osvo­ji­la vse, ki so jo ime­li pri­lo­žnost po­ku­si­ti. Bel­gij­ci so nad ja­go­da­mi ta­ko nav­du­še­ni, da so jim na­me­ni­li ce­lo mu­zej v me­stu Na­mur. Da­nes po­zna­mo oko­li 400 vrst ja­god, a ka­kor­ko­li so se pri­de­lo­val­ci tru­di­li, no­be­na sor­ta ne do­se­ga ka­ko­vo­sti, kaj še­le oku­sa in vo­nja div­jih, goz­dnih ja­god. Kot so z ra­zvo­jem ra­znih sort ja­god plo­do­vi po­sta­ja­li vse ve­čji, so se ne­ka­te­re hra­nil­ne sno­vi red­či­le, po­ve­če­va­la pa se je ko­li­či­na vo­de v sa­de­žu, na­va­ja Wi­ki­pe­dia. Am­pak tu­di naj­bolj in­du­strij­sko go­je­ne ja­go­de še ve­dno vse­bu­je­jo ve­li­ko vi­ta­mi­nov in mi­ne­ra­lov ter or­ga­niz­mu dru­gih ko­ri­stnih sno­vi, ta­ko da ni ra­zlo­ga, da si jih v pol­ni se­zo­ni ne bi pri­vo­šči­li, ko­li­kor nam sr­ce že­li.

Če nam uspe na­bra­ti goz­dne ja­go­de, po­tem iz­ra­bi­mo vso ra­stli­no. Drob­ne rde­če sa­de­že bo­mo se­ve­da z užit­kom po­zo­ba­li, iz li­sti­čev, ki jim od­stra­ni­mo pe­clje, pa lah­ko sku­ha­mo čaj. Ze­li­ščar­ji pra­vi­jo, da ima tak čaj vonj po li­mo­ni, si­cer pa po­spe­šu­je pre­ba­vo in ape­tit, isto­ča­sno pa bla­ži ne­s­peč­nost. Li­sti vse­bu­je­jo ve­li­ko ta­ni­na in za­to čaj ugo­dno vpli­va tu­di ob raz­lič­nih vne­tjih pre­bav­ne­ga trak­ta, še pra­vi­jo po­zna­val­ci do­ma­čih zdra­vil.

Ja­go­de vse­bu­je­jo ve­li­ko ka­li­ja, ki ugo­dno vpli­va na živč­ni sis­tem in led­vi­ce ter zni­žu­je pri­tisk, pa ve­li­ko kal­ci­ja in fos­for­ja, po­memb­nih za ko­sti, ter že­le­za in ma­gne­zi­ja. Po­memb­na je tu­di vi­so­ka vseb­nost fol­ne ki­sli­ne v ja­go­dah ter vi­ta­mi­na C in so za­to tu­di mo­čan an­ti­o­ksi­dant. Da bi vse to bo­ga­stvo iz­ko­ri­sti­li, je po­memb­no pra­vil­no hra­nje­nje ja­god. Ne­o­pra­ne lah­ko v hla­dil­ni­ku hra­ni­mo naj­več dva dni, po­tem se bo­do že za­če­le kva­ri­ti. Za­to ra­je ku­puj­mo manj­še ko­li­či­ne in jih upo­ra­bi­mo spro­ti. Če jih za­mr­zu­je­mo, po­tem jih po­sa­mič raz­po­re­di­mo na pla­denj, po­tre­se­mo s slad­kor­jem in še­le ta­ko po­sa­mič za­mr­znje­ne da­mo v vreč­ko ali po­so­do. V ku­li­na­ri­ki so ja­go­de naj­bolj ce­nje­ne pri pri­pra­vi raz­lič­nih slad­kih je­di, kot do­da­tek so­la­tam, za pri­pra­vo na­de­vov in kra­si­tev tort in raz­lič­ne­ga pe­ci­va ter dru­gih sla­dic, ze­lo red­ko pa ja­go­de to­plo­tno ob­de­la­mo, ra­zen če iz njih pri­pra­vlja­mo mar­me­la­do ali že­le. V kom­bi­na­ci­ji z jo­gur­tom bo­do ja­go­de tu­di zdrav zaj­trk ali ma­li­ca, s špar­glji in mo­ca­re­lo ali fe­ta si­rom se bo­do le­po zdru­ži­le v so­la­ti, pre­li­te s pe­ni­no bo­do pra­všnji ape­ri­tiv, ma­ri­ni­ra­ne v vi­nu pa odli­čen do­da­tek bo­vli. Iz­je­mno se skla­da­jo z va­ni­li­je­vo in čo­ko­la­dno kre­mo, lah­ko jih pre­li­je­mo s to­plje­no čo­ko­la­do in okra­si­mo ali pa z nji­mi pri­pra­vi­mo čo­ko­la­dni fon­di. Z ana­na­som, ba­na­na­mi in ki­vi­jem pri­pra­vi­mo pi­sa­na sa­dna na­bo­da­la, s svo­jo ži­vo rde­čo bar­vo bo­do tu­di po­pe­stri­tev vsa­ke sa­dne so­la­te. Ja­go­de s ste­pe­no slad­ko sme­ta­no so zla­ta kla­si­ka, naj­bolj pre­prost na­čin uži­va­nja ja­god brez vsa­kr­šnih dru­gih oku­sov pa so ja­go­de sa­me, kve­čje­mu po­tre­se­ne z ma­lo kri­stal­ne­ga slad­kor­ja.

Ne­ka­te­ri po­sku­ša­jo ja­go­de kom­bi­ni­ra­ti tu­di z bolj in­ten­ziv­ni­mi oku­si, z rde­čim po­prom na pri­mer in go­stim bal­za­mič­nim ki­som, ni pa nuj­no da so ta­kšne kom­bi­na­ci­je vsa­ko­mur pri sr­cu.

In ker so pred na­mi vro­či dne­vi, ve­lja ome­ni­ti, da iz ja­god lah­ko pri­pra­vi­mo odli­čen do­ma­či sla­do­led (del jih zmeč­ka­mo s pa­lič­nim me­šal­ni­kom, del na­re­že­mo na manj­še košč­ke), upo­ra­bi­mo jih pri pri­pra­vi raz­lič­nih sa­dnih na­pit­kov (fra­pe­jev na pri­mer), iz njih pa lah­ko na­re­di­mo tu­di odlič­no po­le­tno hla­dno ja­go­dno ju­ho.

Ju­tra­nji nav­dih

Fo­to: Pro­fi­me­dia

Ja­go­de in čo­ko­la­da, kom­bi­na­ci­ja za sla­do­ku­sce

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.