Franc Ju­ri­čan,

Nek­da­nji pro­fe­sor, po­li­tik in na­za­dnje šef Ljud­ske uni­ver­ze Rav­ne po april­skem od­ho­du v po­koj o tem, da bo­ga­ti ko­ro­ški la­stni­ki pod­je­tij re­gi­ji ne vra­ča­jo, kot bi lah­ko, in o tem, ka­ko mu je Ud­ba po­nu­ja­la di­plo­mat­ski po­lo­žaj v Švi­ci

Vecer - - FRONT PAGE -

po­li­to­log: "In­te­lek­tu­al­na ra­ven v po­li­ti­ki krep­ko pa­da, po­slu­šam de­ba­te in re­čem, ali je to mo­go­če. Ne­koč so v po­li­ti­ki so­de­lo­va­li iz­je­mni lju­dje, saj so bi­li tu­di pre­pro­sti lju­dje, kar je pra­vil­no, am­pak so ime­li kaj po­ve­da­ti."

Po­zna­mo vas kot po­li­to­lo­ga, ak­ter­ja in po­zor­ne­ga opa­zo­val­ca druž­be­nih raz­mer v dr­ža­vi in na Ko­ro­škem. Na sre­dnji šo­li v Slo­venj Grad­cu ste bi­li pri­lju­blje­ni pro­fe­sor sa­mo­u­pra­vlja­nja. Kdaj ste za­res opra­vi­li s so­ci­a­liz­mom, so vas te ide­je mi­ni­le, ste za­gra­bi­li kaj bolj­še­ga?

"S so­ci­a­liz­mom še ni­sem opra­vil. Kar za­de­va eko­no­mi­jo, sem za druž­be­no od­go­vor­no go­spo­dar­stvo, ki se si­cer v so­ci­a­liz­mu ni­kjer ni po­ka­za­lo kot ze­lo uspe­šno, mo­ram pa re­či, da se je v osem­de­se­tih le­tih Slo­ve­ni­ja po­ka­za­la za iz­je­mno od­pr­to oko­lje, eko­nom­sko in s kul­tur­ni­mi vre­nji. Lju­dje so ži­ve­li ze­lo do­bro, kar zdaj ve­dno ne mo­rem re­či."

Kaj pa de­mo­kra­ci­ja, čas osa­mo­sva­ja­nja je ven­dar­le pri­ne­sel mo­žnost iz­bi­re z vo­li­tva­mi in tr­žno go­spo­dar­stvo?

"Že dol­go sle­dim po­koj­ne­mu ame­ri­ške­mu so­ci­o­lo­gu Da­ni­e­lu Bel­lu in moj kre­do je v nje­go­vih mi­slih: kar za­de­va eko­no­mi­jo, sem so­ci­a­list v ame­ri­škem smi­slu druž­be­nih pod­je­tij, deln­ških družb z de­la­vsko par­ti­ci­pa­ci­jo. Kar za­de­va de­mo­kra­ci­jo, sem li­be­ra­lec, za­go­var­jam prav­no dr­ža­vo, več­stran­kar­ski sis­tem in pra­vi­ce manj­šin, kar za­de­va kul­tu­ro, pa sem kon­zer­va­ti­vec – pri­se­gam na na­rod, iden­ti­te­to, dru­ži­no."

V ča­su de­mo­kra­ti­za­ci­je ste bi­li med so­u­sta­no­vi­te­lji So­ci­a­li­stič­ne stran­ke Slo­ve­ni­je, na­sle­dni­ke SZDL, va­ši so­po­tni­ki so bi­li Vik­tor Ža­kelj in eki­pa, še ima­te sti­ke ...?

"Ima­mo ... pa po­koj­ni Jo­že Smo­le, Bo­rut Šuklje, Pri­mož Ha­inz, Voj­ko Volk ... raz­lič­ne bar­ve lju­dje so bi­li to."

Ve­dno ste ime­li za­ni­mi­ve lju­di oko­li se­be, de­ba­tne krož­ke, z Vin­kom Ošla­kom vas vi­de­va­mo. No, ne­ka­te­ri va­ši so­po­tni­ki iz ka­snej­še LDS, Bav­čar so osta­li na Do­bu. Kaj to po­me­ni?

"Bav­čar ni bil v tej eki­pi, bolj po­tem, ko smo se so­ci­a­li­sti zdru­ži­li v LDS. Z vsa­ko ve­li­ko stran­ko, eki­po, se "na­ve­si­jo" pri­skle­dni­ki, na pol kri­mi­nal­ci, tu­di v LDS se je na­ve­si­lo ve­li­ko lju­di, ki so šli za­ra­di oseb­nih in­te­re­sov."

Je LDS pro­pa­del za­ra­di te­ga?

"Ta­ko je, to je bi­la odlič­na stran­ka in pred­vsem od­pr­ta, re­kli smo, tri­je el­de­e­sov­ci, pet mnenj - in že ta­krat smo ve­de­li, da je pri­šlo ve­li­ko lju­di, ki so pri­šli s fi­nanč­ni­mi in­te­re­si. Je pa bi­lo kar za­ni­mi­vo, v osem­de­se­tih, še prej, ko sem učil v Slo­venj Grad­cu, smo bi­li eki­pa od­pr­tih so­de­lav­cev, An­drej Ma­kuc, Sta­ne Ber­ze­lak, nas je za­ra­di idej lo­vi­la po­li­ci­ja. Ko je šlo za pri­mer JBTZ le­ta 1988, smo ime­li ta­koj za Lju­blja­no dru­gi shod, kjer sem go­vo­ril v prid če­tve­ri­ci. Ne bom pa po­za­bil tu­di, ka­ko me je no­va­či­la taj­na po­li­ci­ja, naj vo­hu­nim za Vin­kom Ošla­kom, in mi v za­me­no po­nu­ja­la po­lo­žaj v di­plo­ma­ci­ji v Švi­ci."

Kaj je glav­na pri­do­bi­tev Slo­ve­ni­je na pre­lo­mu ti­soč­le­tij?

"Da se je po­tr­di­la slo­ven­ska iden­ti­te­ta in da ima maj­hen na­rod svo­jo dr­ža­vo, od­pr­te me­je, da smo v Evrop­ski uni­ji. Do evrop­ske bi­ro­kra­ci­je sem skep­ti­čen."

Kaj pa Ko­ro­ška, ka­ko se je zna­šla v teh 27 le­tih? Ste za­do­volj­ni, kam jo je ne­sel druž­be­ni tok? "In­du­strij­ska Ko­ro­ška je bi­la v se­dem­de­se­tih le­tih špi­ca, ne le v Slo­ve­ni­ji, am­pak v ju­go­slo­van­skem pro­sto­ru, kar za­de­va druž­be­ni stan­dard. Bi­li smo ju­go­slo­van­ska ma­la Švi­ca, de­lav­ci so ži­ve­li do­bro, lju­dje so ho­di­li v po­či­tni­ške do­mo­ve na oba­lo, na­kar je po osa­mo­svo­ji­tvi pa­dla v čr­no lu­knjo, ne ta­ko hu­do kot Ma­ri­bor, am­pak hu­do. Zdaj se za­de­ve iz­bolj­šu­je­jo, če­tu­di le­stvi­ce ka­že­jo, da naj bi bi­li do­hod­ki spet med viš­ji­mi v Slo­ve­ni­ji, mi­slim, da lju­dje v go­spo­dar­skih sis­te­mih za­slu­ži­jo ze­lo sla­bo. Na ra­čun kon­ku­renč­no­sti vi­dim ve­li­ko iz­ko­ri­šča­nje. V Ta­bu in Me­ta­lu go­vo­ri­jo, da so vsa le­ta do­bri, saj so, am­pak lju­dje ima­jo niz­ke pla­če. De­lav­cev jim manj­ka za­to, ker ima­jo niz­ke pla­če, kar se naj­bolj vi­di, ko gre­do v po­koj in ima­jo ka­ta­stro­fal­no niz­ke po­koj­ni­ne. Na Ko­ro­škem za­me­rim lju­dem, ki so na vo­dil­nih po­lo­ža­jih, ka­te­rih pod­je­tja ze­lo do­bro sto­ji­jo, da te­ga ne vra­ča­jo v oko­lje, ne le s pla­ča­mi. Vr­ni­ti je tre­ba s pro­jek­ti, kot so Rim­ski vre­lec, grad Ja­vor­nik - in iz mi­li­jo­nov do­bič­kov bi si ti lju­dje, ki so jih ko­nec kon­cev pro­mo­vi­ra­li, s tem lah­ko po­sta­vi­li spo­me­ni­ke. Ra­je in­ve­sti­ra­jo na Mal­di­vih."

Kaj so ključ­ni iz­zi­vi re­gi­je da­nes? "Go­to­vo ce­sta, ki bi jo mo­ra­li ume­sti­ti di­rek­tno s Holm­ca prek Leš v Slo­venj Gra­dec, ker je to naj­hi­trej­ša li­ni­ja in bi naj­manj de­gra­di­ra­li oko­lje. Pa od­ha­ja­nje mla­dih. Ima­mo sre­čo in ne­sre­čo, da smo bli­zu me­je v Av­stri­ji - in to nas re­šu­je. Ko­ro­šci v Av­stri­ji de­la­jo v treh obli­kah: kot za­po­sle­ni ali pre­kar­no, ve­li­ko pa jih de­la na čr­no. De­la­jo naj­bolj eno­stav­na de­la."

S tem se po­ve­zu­je va­še di­rek­to­ro­va­nje Ljud­ski uni­ver­zi Rav­ne, kjer se je bi­lo tre­ba bo­ri­ti za vpis, kar je bi­la va­ša glav­na skrb. Fir­mam to­rej manj­ka do­lo­če­nih pro­fi­lov - je bi­la to sla­ba šol­ska po­li­ti­ka, kra­tek stik z in­du­stri­jo, ki je nih­če ni po­slu­šal, kaj po­tre­bu­je?

"Iz­vor­na na­pa­ka je bo­lonj­ska re­for­ma in uni­ver­zo v vsa­ko vas, za­to je ze­lo pa­dla kva­li­te­ta. Pri­ha­ja do ano­ma­lij - go­spo­dar­stvo da­nes po­tre­bu­je lju­di za pre­pro­sta, ma­nu­al­na de­la, in iz­o­braz­ba je po­sta­la že ovi­ra. Ne­ka­te­ri jo ce­lo skri­va­jo, si­cer jih ne za­po­sli­jo, kar je ka­ta­stro­fal­no. Obe­nem pa sem ne­kje

Ko­ro­ški ta­bor­ni­ki so se ne­dav­no dru­ži­li na sre­ča­nju Med­ved­ki in če­be­li­ce (MČ), ki je le­tos po­te­ka­lo na Pr­vi OŠ Slo­venj Gra­dec. Po­leg go­sti­te­ljev - Rod se­ver­ni ku­rir (RSK) Slo­venj Gra­dec - so se v ta­bor­ni­ških, špor­tnih in ustvar­jal­nih iz­zi­vih pre­iz­ku­si­li še mla­di ta­bor­ni­ki z Mu­te, Ra­ven na Ko­ro­škem in iz Dra­vo­gra­da ter si po­bliž­je po­gle­da­li tu­di vse služ­be na­ših skri­tih ju­na­kov.

Otro­ci so iz­de­lo­va­li bla­zi­ne iz od­pa­dne­ga bla­ga, se pre­iz­ku­si­li v ori­en­ta­ci­ji, ve­za­nju vo­z­lov, špor­tnih igrah ... Te­ma le­to­šnjih sre­čanj je bi­la skri­ti ju­na­ki, za­to so k so­de­lo­va­nju po­va­bi­li re­še­val­ce, ga­sil­ce, pr­ve po­sre­do­val­ce in gor­sko re­še­val­no služ­bo. "Pred­sta­vi­li so nam svo­je de­lo in raz­ka­za­li opre­mo in vo­zi­la ter nas na­u­či­li, ka­ko rav­na­ti ob raz­lič­nih ne­sre­čah. Z ga­sil­ci smo se pre­iz­ku­si­li v ci­lja­nju tar­če z vo­do, pr­vi po­sre­do­val­ci so pred­sta­vi­li de­lo­va­nje de­fi­bri­la­tor­ja in po­stop­ke oži­vlja­nja. Pri gor­ski re­še­val­ni služ­bi smo se pre­le­vi­li v po­ne­sre­čen­ce in se vo­zi­li na re­še­val­nih no­si­lih," je po­ve­dal vod­ja sre­čanj Ja­ka Ošlov­nik iz RSK Slo­venj Gra­dec. Ime­li so tu­di ani­ma­tor­je in de­lav­ni­čar­je, ki so jim po­ma­ga­li z var­no­stjo in pri­po­mo­gli, za­sle­dil, da 93 od­stot­kov An­gle­žev ne ra­zu­me vse­bin Fi­nan­ci­al Ti­me­sa. Tu­di na­ša druž­ba gre s slab­šo kva­li­te­to iz­o­braz­be v smer ime­ti lju­di, ki ne ra­zu­me­jo kom­ple­ksnih vpra­šanj, gle­da­jo Kme­ti­jo in ne de­la­jo."

Pet man­da­tov ste bi­li ak­tiv­ni v lo­kal­ni po­li­ti­ki, kan­di­di­ra­li tu­di za žu­pa­na, na­to pa ste se uma­kni­li – za­kaj?

"Tu­di iz Zve­ze ko­mu­ni­stov sem iz­sto­pil. Če ni­si zra­ven v ce­lo­ti, ni­ma smi­sla. Ver­jel sem v de­mo­kra­ci­jo gr­ške­ga ti­pa, kjer so re­kli, da je člo­vek, ki ne so­de­lu­je v po­li­ti­ki, idi­ot. Da­nes so tu dru­gi pri­je­mi – po­pu­li­zem. In­te­lek­tu­al­na ra­ven v po­li­ti­ki krep­ko pa­da, po­slu­šam de­ba­te in re­čem, ali je to mo­go­če. Ne­koč so v po­li­ti­ki so­de­lo­va­li iz­je­mni lju­dje, saj so bi­li tu­di pre­pro­sti lju­dje, kar je pra­vil­no, am­pak so ime­li kaj po­ve­da­ti." Ste po­zor­ni opa­zo­va­lec kul­tur­ne­ga in špor­tne­ga ži­vlje­nja – obi­ska na kul­tur­nih pri­re­di­tvah je vča­sih ma­lo. So lju­dje po­sta­li uje­tni­ki teh­no­lo­gij, kaj po­gre­ša­te v ča­su de­hu­ma­ni­za­ci­je?

"Ne­ka­te­ri ho­di­jo na vse, ve­li­ko se jih za­do­vo­lji z in­ter­ne­tom, tam, kjer je pri­re­di­tev pre­več, pa so tu­di ne­kva­li­te­tne in je ško­da ča­sa. Gle­de špor­ta sem sta­ri ko­ro­ta­no­vec in upam, da bo­mo kdaj spet bli­zu pr­ve li­ge."

Na va­ših vra­tih Ljud­ske uni­ver­ze še ve­dno pi­še – pri­dem ta­koj ... Se na že­ljo štu­den­tov že vra­ča­te, bo­ste še so­de­lo­va­li, pre­da­va­li?

"Tu­di ko sem se po­slo­vil od sve­tni­kov, usta­no­vi­te­ljev uni­ver­ze, sem ci­ti­ral Vi­to­mi­la Zu­pa­na: Na svi­de­nje v na­sle­dnji voj­ni." da je vse po­te­ka­lo glad­ko. Ker pa ta­bor­ni­ki skr­bi­jo tu­di za na­ra­vo, so sku­paj s čla­ni­co slo­ve­nj­gra­ške­ga eko­lo­ške­ga dru­štva iz od­pa­dlih ma­jic iz­de­lo­va­li vreč­ke za več­kra­tno upo­ra­bo. Bi­lo je za­bav­no in za­ni­mi­vo, so po­ve­da­li mla­di iz ta­bor­ni­ških vrst, ra­ču­nal­ni­kov in te­le­vi­zi­je ni po­gre­šal nih­če. ( jd)

Fo­to: To­maž RANC

Franc Ju­ri­čan: so­ci­a­list, li­be­ra­lec, kon­ser­va­ti­vec in sve­ži upo­ko­je­nec

Fo­to: Ar­hiv RSK Slo­venj Gra­dec

Bi­lo je za­ni­mi­vo in ustvar­jal­no.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.