Še zme­raj ne­u­re­sni­čen sed­mi člen

Ob oble­tni­ci pod­pi­sa Av­strij­ske dr­žav­ne po­god­be so pri NSKS pri­pra­vi­li po­glo­blje­no ana­li­zo, kaj vse še mo­ra­jo av­strij­ske in de­žel­ne obla­sti sto­ri­ti, da bi bi­le pra­vi­ce ko­ro­ških Slo­ven­cev vsaj pri­bli­žno spo­što­va­ne

Vecer - - FRONT PAGE - Bo­ris Ja­u­šo­vec

Ta te­den je mi­ni­lo 63 let od pod­pi­sa Av­strij­ske dr­žav­ne po­god­be (ADP), ki je po an­šlu­su le­ta 1938, dru­gi sve­tov­ni voj­ni in za­sed­bi za­ve­zni­kov zno­va vzpo­sta­vi­la de­mo­kra­tič­no in ne­od­vi­sno re­pu­bli­ke Av­stri­jo. 15. ma­ja 1955 pod­pi­sa­na ADP, po­leg za­ve­zni­kov Sov­jet­ske zve­ze, Ve­li­ke Bri­ta­ni­je, Fran­ci­je in ZDA, sta bi­li so­pod­pi­sni­ci tu­di Če­ško­slo­va­ška in Ju­go­sla­vi­ja, je v sed­mem čle­nu ure­di­la pra­vi­ce ko­ro­ških in šta­jer­skih Slo­ven­cev ter gra­di­ščan­skih Hr­va­tov.

Slo­ven­sko od vrt­ca do ma­tu­re

Ob oble­tni­ci so v naj­ve­čji krov­ni or­ga­ni­za­ci­ji ko­ro­ških Slo­ven­cev tu­di le­tos spi­sa­li ti­skov­no spo­ro­či­lo, v ka­te­rem, kot pra­vi­jo, mo­ra­jo spet po­na­vlja­ti že "ža­lo­stno tra­di­ci­jo" opo­zar­ja­nja Av­stri­je, da sed­mi člen na ze­lo po­memb­nih po­dro­čjih še ve­dno ni ure­sni­čen. V NSKS, ki ga vo­di Va­len­tin Inz­ko, so po­manj­klji­vo iz­ved­bo sed­me­ga čle­na to­krat ana­li­zi­ra­li v šti­rih ob­šir­nih sklo­pih, ki jih tu­kaj v skraj­ša­ni obli­ki pov­ze­ma­mo. Naj­prej iz­o­bra­že­va­nje. "Otro­ški vr­tec je del ele­men­tar­ne­ga šol­stva, a na Ko­ro­škem v na­spro­tju z Gra­di­ščan­sko še ni za­ko­na o dvo­je­zič­ni otro­ški vzgo­ji. Na ve­ljav­no­stnem ob­mo­čju dvo­je­zič­ne­ga šol­stva bi se mo­glo vsa­ke­ga otro­ka pri­ja­vi­ti k dvo­je­zič­ni vzgo­ji v otro­škem vrt­cu. Za­to naj tam, kjer dvo­je­zič­nih vrt­cev še ni, za­nje po­skr­bi­jo obla­sti."

Zah­te­va­jo t udi i nde­ksi r anje fi­nanč­nih pod­por za ob­sto­je­če za­seb­ne dvo­je­zič­ne vrt­ce. Ve­se­li ugo­ta­vlja­jo, da pri­ja­ve k dvo­je­zič­ne­mu po­u­ku vsa­ko le­to na­ra­šča­jo. Tja je vpi­sa­na že sko­raj po­lo­vi­ca vseh učen­cev na juž­nem Ko­ro­škem. To­da: "Prav za­te­ga­delj je ne­ra­zu­mlji­vo, če­mu še ve­dno ve­lja na­če­lo pri­ja- ve. Kot na Gra­di­ščan­skem bi mo­ra­la ob­ve­lja­ti tu­di na Ko­ro­škem ure­di­tev, da ti­sti, ki ne že­li, da bi se nje­gov otrok učil dru­ge­ga de­žel­ne­ga je­zi­ka, otro­ka lah­ko od­ja­vi. Za vse osta­le naj bo dvo­je­zič­ni po­uk sa­mo­u­me­ven in nor­ma­len. S tem bi po­pra­vi­li kri­vi­co, stor­je­no slo­ven­ski na­ro­dni sku­pno­sti z uki­ni­tvi­jo ob­ve­zne­ga dvo­je­zič­ne­ga šol­stva pred 60 le­ti. Ta­koj je tre­ba spre­me­ni­ti ustav­no do­lo­či­lo, ki do­lo­ča, da se pro­ti vo­lji star­šev no­ben otrok ne sme uči­ti slo­ven­šči­ne." To do­lo­či­lo je na­mreč ja­sna dis­kri­mi­na­ci­ja ko­ro­ških Slo­ven­cev, me­ni­jo pri NSKS. Hkra­ti se za­vze­ma­jo, da bi Zve­zno gi­m­na­zi­jo in Zve­zno re­al­no gi­m­na­zi­jo za Slo­ven­ce v Ce­lov­cu po­slej lah­ko obi­sko­va­li tu­di ne­a­v­strij­ski dr­ža­vlja­ni. "Do­lo­či­lo, da so lah­ko di­ja­ki sa­mo av­strij­ski dr­ža­vlja­ni, je vsaj od pri­sto­pa Av­stri­je k Evrop­ski uni­ji na­prej pro­ti­za­ko­ni­to," pi­še­jo. Za­vze­ma­jo se, da bi dvo­je­zič­na iz­o­bra­že­val­na pot od otro­ške­ga vrt­ca do ma­tu­re po­sta­la sa­mo­u­mev­na - in ne iz­je­ma. Opo­zar­ja­jo še na ne­u­re­je­no dvo­je­zič­no šol­stvo na kme­tij­skih šo­lah, ki so do­ce­la v pri­stoj­no­sti de­že­le Ko­ro­ške, ka­pa­ci­te­te Slo­ven­ske glas­be­ne šo­le pa da je tre­ba pri­la­go­di­ti po­tre­bam. Vklju­či­tev te šo­le v glas­be­no šol­stvo de­že­le je na­mreč zmanj­ša­la de­nar­ne pod­po­re in po­treb­no šte­vi- lo uč­nih enot. Za­ra­di te­ga se je šte­vi­lo učen­cev pre­po­lo­vi­lo, če­prav je za­ni­ma­nje še na­prej vi­so­ko.

Po­ni­že­va­nje manj­ši­ne

Na­sle­dnji sklop je jav­na dvo­je­zič­nost: "Kljub spre­je­tju kom­pro­mi­sa o dvo­je­zič­nih kra­jev­nih ta­blah od­pr­tno­stna kla­vzu­la ni uve­lja­vlje­na, saj do da­nes ni po­sta­vlje­ne­ga no­be­ne­ga do­da­tne­ga kra­jev­ne­ga na­pi­sa, tu­di še ni­so po­sta­vlje­ni vsi dvo­je­zič­ni ka­ži­po­ti." NSKS je si­cer po­hva­lil ne­dav­ni sklep ob­čin­ske­ga sve­ta v Pli­ber­ku, da tam še štir­je kra­ji do­bi­jo dvo­je­zič­ne na­pi­se. Te­mu naj sle­di­jo še dru­ge ob­či­ne, pred­vsem Ži­ta­ra vas v kra­ju Se­le. "Cilj mo­ra osta­ti, da do oble­tni­ce ple­bi­sci­ta spet sto­ji vsaj ti­stih 205 kra­jev­nih na­pi­sov, ki jih je od­ne­sel vi­har po­di­ra­nja ta­bel le­ta 1972," so od­loč­ni. Zdaj jih je s ti­sti­mi pri Pli- ber­ku 168. "Ta­koj naj se kon­ča po­ni­že­va­nje na­ro­dne sku­pno­sti, ka­kor se je zgo­di­lo v Ško­cja­nu, kjer so po­sta­vi­li dvo­je­zič­ni sme­ro­kaz Hor­ce I na dru­go stran ce­ste sa­mo za­to, da ni tre­ba po­sta­vi­ti dvo­je­zič­ne­ga," še pi­še v ana­li­zi. In da naj de­že­la Ko­ro­ška pre­vza­me po­bu­do ob­či­ne Bil­čo­vs in gle­de ura­dne­ga je­zi­ka na ce­lo­tnem ve­ljav­no­stnem ob­mo­čju dvo­je­zič­ne­ga šol­stva omo­go­či dvo­je­zič­ne obraz­ce. V pra­vo­sod­ju NSKS kli­če k ukre­pom, "da dvo­je­zič­nih so­dišč ne bo tre­ba uki­ni­ti za­ra­di po­manj­ka­nja je­zi­kov­no uspo­so­blje­ne­ga ose­bja".

Tre­tji sklop so me­di­ji, pri če­mer je edi­ni ne­cer­kve­ni manj­šin­ski te­dnik No­vi­ce že le­ta v fi­nanč­ni ago­ni­ji, ker v za­ko­nu o po­spe­še­va­nju ti­ska ni sis­tem­ske re­ši­tve za fi­nan­ci­ra­nje manj­šin­skih me­di­jev: "Med­tem ko ve­li­ki in fi­nanč­no ze­lo do­no­sni av­strij­ski me­di­ji iz skla­da po za­ko­nu pre­je­ma­jo vi­so­ke pod­po­re, je pod­po­ra No­vi­cam pra­va sra­mo­ta. Še ve­čja sra­mo­ta je, da No­vi­ce na ze­lo skro­mnem ni­vo­ju iz­ha­ja­jo sa­mo za­ra­di pod­po­re iz Slo­ve­ni­je."

No, z de­nar­jem je po­ve­zan tu­di za­dnji sklop: "Fi­nanč­na pod­po­ra na­ro­dni sku­pno­sti se od le­ta 1995 ni po­vi­ša­la, kar po­me­ni zmanj­ša­nje fi­nanč­nih sred­stev za sko­raj po­lo­vi­co. Med­tem ko se je av­strij­ski bru­to druž­be­ni pro­i­zvod sko­raj pod­vo­jil. Če se to ne spre­me­ni, se ni­ža­nja šte­vi­la pri­pa­dni­kov na­ro­dne sku­pno­sti ob sto­ti oble­tni­ci ple­bi­sci­ta na Ko­ro­škem ne bo da­lo več po­pra­vi­ti."

Fo­to: An­drej PETELINŠEK

Dvo­je­zič­ni ka­ži­pot v pli­ber­ški ob­či­ni, kjer bo­do ju­li­ja ali naj­ka­sne­je av­gu­sta po­sta­vi­li še šti­ri no­ve dvo­je­zič­ne kra­jev­ne na­pi­se, kot nam je vče­raj za­tr­dil žu­pan Pli­ber­ka Ste­fan Vi­sot­sch­nig.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.