Ni­smo stran­ka, ki pri­de in od­i­de

De­jan Ži­dan, pred­se­dnik So­ci­al­nih de­mo­kra­tov, ki, po jav­no­mnenj­skih le­stvi­cah so­deč, ci­lja­jo vsaj na "sto­pnič­ke", to­da stran­ka si že­li na teh vo­li­tvah zma­ga­ti in pre­vze­ti vo­de­nje vla­de

Vecer - - V ŽARIŠČU - Par­la­men­tar­ne vo­li­tve 2018

Vsvo­jem vo­lil­nem pro­gra­mu spo­ro­ča­te, da je "go­spo­dar­ska uspe­šnost pred­po­goj za pra­vič­no in so­li­dar­no Slo­ve­ni­jo". Mar ni obra­tno in sta pra­vič­nost in so­li­dar­nost pred­po­go­ja za ra­zvoj druž­be?

"To brez dvo­ma za­go­var­ja­mo, za­to je pr­va ali­ne­ja na­še­ga pro­gra­ma bor­ba pro­ti ne­pra­vič­no­sti in ne­e­na­ko­sti. Ob tem za­go­var­ja­mo ve­ča­nje de­la­vskih pra­vic in var­no­sti lju­di. Za­ra­di ge­o­graf­skih in de­mo­graf­skih zna­čil­no­sti Slo­ve­ni­je, ki pre­mo­re nad­pov­preč­no šo­la­ne lju­di, je pri­šel čas, da ja­sno po­ve­mo, da za niz­ko­ce­nov­na de­la Slo­ve­ni­ja ni pri­mer­na. S tem tu­di de­fi­ni­ra­mo, ka­kšno obli­ko go­spo­dar­stva mi že­li­mo v na­ši dr­ža­vi."

Va­ša stran­ka ima dol­go tra­di­ci­jo vo­de­nja re­sor­ja za de­lo in so­ci­a­lo v več slo­ven­skih vla­dah. Za­kaj že vsa ta le­ta do­pu­šča­te raz­me­re, da de­lo­da­jal­ci ne­ka­zno­va­no ne pla­ču­je­jo so­ci­al­nih pri­spev­kov in de­lav­ci lah­ko pre­je­ma­jo osnov­no pla­čo, ki je pod za­kon­sko do­lo­če­no mi­ni­mal­no pla­čo?

"Rav­no obra­tno, ves čas smo bi­li v pr­vih vr­stah ti­stih, ki smo šči­ti­li pra­vi­ce lju­di. Ob tem, da na­ša stran­ka ni ime­la ve­li­ke mo­či v se­da­nji vla­di, vi­di­te, da se je učin­ko­vi­tost pri­stoj­nih in­špek­cij­skih služb po­ve­ča­la, iz­bolj­ša­la se je za­ko­no­da­ja. Če go­vo­ri­mo o pre­kar­nem de­lu, pa gre­mo bolj v smer ja­snej­še­ga de­fi­ni­ra­nja sa­mo­stoj­ne­ga de­la ..."

To­da ni to rav­no spod­bu­ja­nje pre­kar­no­sti? Pod­po­ra obli­kam sa­mo­stoj­ne­ga, po­god­be­ne­ga ali se­zon­ske­ga de­la?

"Ne, pre­kar­nost ima­mo iz več ra­zlo­gov. Ključ­ni je ta, da so v kri­zi lju­dje, ki ni­so mo­gli do­bi­ti de­la, pri­sta­li tu­di na obli­ke de­la, ki ne za­go­ta­vlja­jo so­ci­al­ne, de­la­vske in eko­nom­ske var­no­sti. Ta ra­zlog se­daj iz­gi­nja, ker da­nes mno­gi de­lo­da­jal­ci že na glas go­vo­ri­jo o te­ža­vah pri is­ka­nju de­lav­cev. Pre­kar­na raz­mer­ja, ki ima­jo obli­ke re­dne­ga de­lov­ne­ga raz­mer­ja, pa po na­ših po­dat­kih in­špek­ci­ja vse bolj uspe­šno pre­ga­nja. Po za­dnjih po­dat­kih se 40 od­stot­kov pre­kar­nih oblik de­la sča­so­ma spre­me­ni v re­dno obli­ko za­po­sli­tve. Ve­dno pa bo ob­sta­ja­la spe­ci­fič­na obli­ka de­la pri ne­ka­te­rih sa­mo­stoj­nih po­kli­cih. Pri tem ob­sta­ja te­ža­va, ker ni­so re­gu­li­ra­ni, dr­ža­va pa te lju­di pre­ma­lo šči­ti."

Za­kaj je va­ša stran­ka na­spro­to­va­la le­to­šnje­mu zvi­ša­nju mi­ni­mal­ne- ga oseb­ne­ga do­hod­ka v Slo­ve­ni­ji, če­prav je bil že le­ta in le­ta ta­ko ze­lo ni­zek, da ni omo­go­čal pre­ži­ve­tja?

"Ve­li­ko ča­sa smo po­ra­bi­li, da smo na vla­di iz­bo­ri­li 11- od­sto­tni dvig so­ci­al­ne po­mo­či. Blo­ki­ra­li so nas ti­sti, ki so v dr­žav­nem zbo­ru pod­pr­li viš­ji dvig. SD je si­cer ge­ne­ral­no za­vze­la sta­li­šče, da od tre­nut­ka, ko je pred­se­dnik vla­de od­sto­pil, ne bo­mo več pod­pi­ra­li za­ko­nov, ki jih vla­ga­jo po­slan­ke in po­slan­ci, za­to da si iz­bolj­ša­jo mo­žno­sti na vo­li­tvah, hkra­ti pa ni­so za­do­sti pre­mi­šlje­ni. Nih­če pa si­cer ne po­ve, da so lju­dem, ki jim je naj­tež­je, so­ci­al­no pod­po­ro po­vi­ša­li le za čas vo­li­tev ozi­ro­ma do kon­ca le­ta. Z za­čet­kom pri­ho­dnje­ga le­ta se so­ci­al­na po­moč vr­ne na 311 evrov. Ta igra z lju­dmi v sti­ski je ta­ko ne­e­tič­no de­ja­nje, da mi ni ja­sno, ka­ko je ne­ka­te­rim po­slan­cem sr­ce do­pu­šča­lo na­re­di­ti kaj ta­ke­ga."

Še pred pro­pa­dom po­ga­janj s sin­di­ka­ti jav­ne­ga sek­tor­ja ste po­u­dar­ja­li po­tre­bo po no­vem druž­be­nem do­go­vo­ru z raz­lič­ni­mi de­le­žni­ki v druž­bi. Kaj naj ta vklju­ču­je? "Druž­be­ni do­go­vor mo­ra vklju­če­va­ti iz­bolj­ša­nje bla­gi­nje lju­di. Za­to smo na­po­ve­da­li več ukre­pov, med dru­gim po­seg v ob­dav­či­tev plač, kar po­me­ni, da bi se zmanj­ša­la raz­li­ka med bru­to in ne­to pla­čo. To bi pri­ne­slo bolj­šo kva­li­te­to ži­vlje­nja. Ne že­li­mo pa, da se se­šte­vek obre­me­ni­tev zmanj­ša, ker je že se­daj pod pov­pre­čjem EU. Kdor za­go­var­ja ge­ne­ral­no niž­je dav­ke, po­za­bi po­ve­da­ti, da to po­me­ni tu­di manj jav­ne­ga šol­stva, manj jav­ne­ga zdra­vstva. In to bi ve­či­ni lju­di ško­do­va­lo. Se­ve­da je to pre­ma­lo, če na­re­di dr­ža­va le na svo­ji stra­ni. Za­to pri­ča­ku­je­mo is­to tu­di od de­lo­da­jal­cev pri pla­či­lu de­la. To je lah­ko ena obli­ka druž­be­ne­ga do­go­vo­ra."

Kaj pa bi da­la dr­ža­va de­lo­da­jal­cem? Niž­jo ob­dav­či­tev do­bič­kov? "De­lo­da­jal­ci, ki se za­ve­da­jo, da so lju­dje nji­ho­vo naj­ve­čje bo­ga­stvo, že brez druž­be­ne­ga do­go­vo­ra dvi­gu­je­jo pla­če. De­lo­da­jal­ci, ki de­lu­je­jo ob me­ji, spo­zna­va­jo, da mno­gi de­lav­ci naj­de­jo de­lo v Av­stri­ji. Za­to smo pri­pra­vlje­ni do­ho­dnin­sko le­stvi­co spre­me­ni­ti po vzo­ru Av­stri­je, hkra­ti pa od de­lo­da­jal­cev pri­ča­ku­je­mo, da bo­do te­mu pro­ce­su sle­di­li."

Za­kaj me­ni­te, da bi vi bi­li spo­sob­ni pri­ti do no­ve­ga druž­be­ne­ga do­go­vo­ra, in za­kaj te­ga ni zmo­gla od­ha­ja­jo­ča vla­da, ka­te­re del ste?

"Smo stran­ka z iz­ku­šnja­mi, ni­smo stran­ka, ki pri­de in od­i­de. Smo del gi­ba­nja s 150-le­tno tra­di­ci­jo, ima­mo kom­pe­ten­tne lju­di. Ver­ja­me­mo, da zna­mo laž­je in bo­lje skle­pa­ti do­go­vo­re, tu­di kom­pro­mi­se. Ko pa jih skle­ne­mo, se za­ve­da­mo, da jih je tre­ba tu­di re­a­li­zi­ra­ti."

Za­kaj se ni­ste pri­klju­či­li le­ve­mu blo­ku Zo­ra­na Jan­ko­vića in Kar­la Er­jav­ca?

"Ker je to ne­kaj ne­o­bi­čaj­ne­ga. Gra­di­mo bolj pro­fe­si­o­na­len po­li­tič­ni pro­stor, v ka­te­rem se raz­vi­ja­jo stran­ke z bolj etič­nim od­no­som do druž­be. Pro­fe­si­o­na­li­za­ci­ja strank pa med dru­gim po­me­ni sa­mo­stoj­no in sa­mo­za­ve­stno na­sto­pa­nje na vo­li­tvah s svo­jim pro­gra­mom, čas za skle­pa­nje ko­a­li­cij pri­de po­zne­je. Dru­ga mo­žnost pa so pre­i­gra­va­nja, ki lah­ko zno­traj na­še­ga vo­lil­ne­ga sis­te­ma pri­pe­lje­jo do ita­li­jan­ske­ga mo­de­la de­mo­kra­ci­je, če­sar si, ver­ja­mem, za­ra­di ne­u­čin­ko­vi­to­sti ne že­li­mo."

Ste pre­pri­ča­ni, da ste iz­bra­li pra­ve kan­di­dat­ke in kan­di­da­te? Na li­sti je tu­di Mi­le­na Ba­bič, ki se spre­ne­ve­da, da ne ve, kaj je pod­pi­sa­la, ko je da­la so­glas­je za li­sto An­dre­ja Ču­ša in Ze­le­nih, pri ka­te­rih je bi­la ne­koč pod­pred­se­dni­ca. Ka­ko naj jav­nost za­u­pa, da bo­do va­še po­slan­ke in po­slan­ci ko­rek­tno opra­vlja­li svo­je de­lo?

"Ima­mo ze­lo do­ber iz­bor kan­di­datk in kan­di­da­tov. Gre za kom­pe­ten­tne lju­di in smo ve­se­li, da so se iz­po­sta­vi­li. Vča­sih pa se zgo­di tu­di ka­kšen zdrs. Go­spa Ba­bič tr­di, da je bi­la za­ve­de­na. O tem, ali te­mu ver­ja­me ali ne, se mo­ra vsak­do od­lo­či­ti sam. Ve­sel sem, da so An­drej Čuš in Ze­le­ni do­bi­li mo­žnost ce­lo­vi­to kan­di­di­ra­ti. Je pa tu­di to do­kaz, da je tre­ba pri vsa­ki za­de­vi bi­ti pre­mi­šljen in pre­ver­ja­ti dej­stva, da ne pri­de do pre­se­ne­čenj."

Vaš cilj je osvo­ji­ti naj­več gla­sov na vo­li­tvah, jav­no­mnenj­ska mer­je­nja pa po­sta­vlja­jo tu­di va­še dru­go me­sto pod vpra­šaj. Ka­kšne po­sle­di­ce bo­ste po­vle­kli, če ne zma­ga­te? "V vsa­kem pri­me­ru bom na­re­dil to, kar sem stran­ki oblju­bil, ko sem pre­vzel vo­de­nje stran­ke: da bo SD na na­sle­dnjih vo­li­tvah bi­stve­no iz­bolj­ša­la svoj re­zul­tat. Ver­ja­mem, da bo ta­ko. Se­ve­da pa ima­mo v sta­tu­tu za­pi­sa­no, da po vo­li­tvah ce­lo­tno vod­stvo gre po za­u­pni­co k čla­nom."

Ali bo­do te vo­li­tve re­fe­ren­dum o nek­da­njem pre­mi­er­ju Ja­ne­zu Jan­ši?

"Ne, no­be­ne po­tre­be ni za to. Ne mo­re se slo­ven­ska po­li­ti­ka de­fi­ni­ra­ti na pod­la­gi vpra­ša­nja, kdo je za Jan­šo in kdo je pro­ti. Slo­ven­ska po­li­ti­ka se mo­ra de­fi­ni­ra­ti na na­čin, ka­kšno Slo­ve­ni­jo že­li­mo. Mi že­li­mo na­pre­dno Slo­ve­ni­jo, bla­gi­njo za vse lju­di, ki tu­kaj ži­vi­jo. Tip po­li­ti­ke, kot jo po­nu­ja SDS, je dru­ga­čen tip po­li­ti­ke. Ne­ka­te­ri jo pri­mer­jal­no ime­nu­je­jo Or­ba­no­va po­li­ti­ka. Ta te­me­lji na ome­je­va­nju, ustra­ho­va­nju, is­ka­nju re­ši­tev, ki so vi­de­ti učin­ko­vi­te, sre­dnje­roč­no pa ni­so do­bre ne za lju­di in ne za dr­ža­vo." 5199,55/3013,25 evra

Za­dol­že­nost - kre­di­ti

Ni­mam. 5500 evrov. • Opel astra, 2018, 18.000 evrov. Ku­po­ni vza­je­mnih skla­dov v vre­dno­sti pri­bli­žno 14.000 evrov. Do­pol­nil­no po­koj­nin­sko za­va­ro­va­nje pri­bli­žno 44.000 evrov. La­stnik 1/2 de­le­ža bi­val­ne­ga pri­zid­ka v ve­li­ko­sti 120 m² s pri­pa­da­jo­čim funk­ci­o­nal­nim ze­mlji­ščem v Mur­ski So­bo­ti (1/2 od oce­ne vre­dno­sti 150.000 evrov) in la­stnik sta­no­va­nja v blo­ku v Ma­ri­bo­ru, v ve­li­ko­sti 50,2 m² (oce­na vre­dno­sti 57.000 evrov).

Ali do­ni­ra 0,5 od­stot­ka do­ho­dni­ne in ko­mu?

Hu­ma­ni­tar­ni or­ga­ni­za­ci­ji.

Fo­to: Ro­bert BALEN

De­jan Ži­dan: "Že­li­mo na­pre­dno Slo­ve­ni­jo. "

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.