Za­ho­dni Bal­kan naj gre na za­hod

Del so­fij­ske po­bu­de je di­gi­tal­ni na­črt za Za­ho­dni Bal­kan, ki vklju­ču­je pri­za­de­va­nja za zni­ža­nje stro­škov go­sto­va­nja v tu­jih mo­bil­nih omrež­jih

Vecer - - PO SVETU - Pri­pra­vil Dr­ža­ve ali par­tne­ri­ce? Bo Ma­ke­do­ni­ja po­sta­la Gor­nja? Ka­ko dol­go še ne­u­re­sni­či­tev ar­bi­tra­že?

Vo­di­te­lji čla­nic Evrop­ske uni­je (EU) so vče­raj v So­fi­ji po pro­to­ko­lar­nih akro­ba­ci­jah, kot pi­še slo­ven­ska ti­skov­na agen­ci­ja STA, brez nav­du­še­nja in v sen­ci te­žav z ZDA po­tr­di­li evrop­sko per­spek­ti­vo Za­ho­dne­ga Bal­ka­na. Ali bo­do be­se­dam pri­ho­dnji me­sec sle­di­la tu­di de­ja­nja, to­rej ali bo uni­ja za­če­la pri­sto­pna po­ga­ja­nja z Ma­ke­do­ni­jo in Al­ba­ni­jo, še osta­ja od­pr­to vpra­ša­nje.

"EU po­tr­ju­je ne­dvo­u­mno pod­po­ro evrop­ski per­spek­ti­vi Za­ho­dne­ga Bal­ka­na," pi­še v so­fij­ski iz­ja­vi, v ka­te­ri se uni­ja skli­cu­je na so­lun­ski vrh le­ta 2003, ko je pr­vič ne­dvo­u­mno po­tr­di­la evrop­sko per­spek­ti­vo re­gi­je. Pri tem pa ni mo­go­če spre­gle­da­ti dej­stva, da je nav­du­še­nja nad ši­ri­tvi­jo v uni­ji da­nes pre­cej manj ka­kor te­daj. V EU kot po­se­ben do­se­žek iz­po­sta­vlja­jo, da se je vrh z Za­ho­dnim Bal­ka­nom sploh zgo­dil in da je so­fij­ska iz­ja­va sploh spre­je­ta. So­fij­ska iz­ja­va je si­cer iz­ja­va 28 čla­nic uni­je, ki se ji "pri­dru­žu­je" šest EU "par­tne­ric" z Za­ho­dne­ga Bal­ka­na.

Iz­bi­ra be­se­de "par­tne­ri­ce" ni na­klju­čje. Pet čla­nic uni­je - Špa­ni­ja,

Av­strij­ski par­la­ment je vče­raj so­gla­sno spre­jel re­so­lu­ci­jo, ki pod­pi­ra ura­dno pri­zna­nje nem­ško go­vo­re­če sku­pno­sti v Slo­ve­ni­ji kot manj­ši­ne. Av­strij­ski zu­na­nji mi­ni­stri­ci Ka­rin Kneis­sl je par­la­ment na­lo­žil, da si dvo­stran­sko pri­za­de­va za ura­dno pri­zna­nje manj­ši­ne. Re­so­lu­ci­jo sta pre­dla­ga­li vla­dni stran­ki - ljud­ska stran­ka (ÖVP) in svo­bo­dnja­ki (FPÖ). V Slo­ve­ni­ji naj bi po ne­ka­te­rih oce­nah ži­ve­lo oko­li 2000 pri­pa­dni­kov nem­ško go­vo­re­če sku­pno­sti, ki pa ne ži­vi­jo na str­nje­nem ob­mo­čju. Za nji­ho­vo pri­zna­nje v slo­ven­ski usta­vi je po­zva­la tu­di zu­na­nja mi­ni­stri­ca Kneis­slo­va ob pred­sta­vi­tve­nem obi­sku v Lju­blja­ni 20. mar­ca. Slo­ve­ni­ja si­cer me­ni, da po­lo­žaj nem­ško go­vo­re­če sku­pno­sti ustre­zno re­šu­je spo­ra­zum o so­de­lo­va­nju na po­dro­čju kul­tu­re, iz­o­bra­že­va­nja in zna­no­sti, ki sta ga dr­ža­vi pod­pi­sa­li le­ta 2001. Del spo­ra­zu­ma je na­mreč in­ter­pre­ta­tiv­na iz­ja­va, v ka­te­ri je za­pi­sa­no, da pri­pa­dni­kom nem­ško go­vo­re­če sku­pno­sti v Slo­ve­ni­ji pri­pa­da­jo pra­vi­ce po 61. čle­nu slo­ven­ske usta­ve.

Po­dob­no re­so­lu­ci­jo kot vče­raj je av­strij­ski par­la­ment spre­jel že le­ta 2014. V njej sta po­sla­nec Jo­sef A. Ri­e­mer iz FPÖ in Re­in­hold Lo­pat­ka iz ÖVP na­ve­dla, da je nem­ško go­vo­re­ča sku­pnost v na­spro­tju s slo­ven­sko na­ro­dno sku­pno­stjo v Av­stri­ji vsa­ko­dnev­no de­le­žna ra­zno­vr­stne dis­kri­mi­na­ci­je i n ni pri­zna­na kot manj­ši­na. Oba sta me­ni­la, da je Slo­ve­ni­ja za­dnja post­ko­mu­ni- Gr­či­ja, Ci­per, Slo­va­ška in Ro­mu­ni­ja - na­mreč ne pri­zna­va sa­mo­stoj­no­sti Ko­so­va, za­to v iz­ja­vi ne sme pi­sa­ti šest dr­žav - in ta­ko pi­še par­tne­ric. Špan­ski pre­mi­er Ma­ri­a­no Ra­joy se vr­ha za­ra­di vpra­šanj v po­ve­za­vi z ne­od­vi­sno­stjo Ka­ta­lo­ni­je in Ko­so­va sploh ni ude­le­žil. Ome­nje­ni kom­pro­mis je se­ve­da po­sle­di­ca gro­žnje, da bi ude­lež­bo od­po­ve­da­li še dru­gi vo­di­te­lji in da Špa­ni­ja pre­pro­sto ne bi pod­pi­sa­la iz­ja­ve.

Vrh je bil si­cer osre­do­to­čen na po­ve­za­nost zno­traj re­gi­je ter re­gi­je in EU. To je na pro­me­tnem, ener­get­skem, di­gi­tal­nem in go­spo­dar­skem po­dro­čju ter med lju­dmi. Spro­žil je so­fij­ski pred­no­stni na­črt za EU in Za­ho­dni Bal­kan, ki je pri­lo­ga k iz­ja­vi. Del so­fij­ske po­bu­de je tu­di di­gi­tal­ni na­črt za Za­ho­dni Bal­kan, ki vklju­ču­je pri­za­de­va­nja za zni­ža­nje stro­škov go­sto­va­nja v tu­jih mo­bil­nih omrež­jih. Med kon­kre­tni­mi ko­ra­ki pa v uni­ji iz­po­sta­vlja­jo še kre­pi­tev so­de­lo­va­nja re­gi­je v pro­gra­mu štu­dent­ske iz­me­nja­ve Era­smus +.

Pred­se­dnik Evrop­ske­ga sve­ta Do­nald Tusk je ob tem iz­po­sta­vil, da na­črt za bolj­šo po­ve­za­nost re­gi­je ni­ka­kor ni za­me­nja­va za ši­ri­tev, tem­več gre za to, da lju­dje na Za­ho­dnem Bal­ka­nu ne bi pre­dol­go ča­ka­li na ne­ka­te­re ko­ri­sti član- stič­na de­že­la, ki nem­ško go­vo­re­či sku­pno­sti z usta­vo ni pri­zna­la manj­šin­skih pra­vic, ter da Slo­ve­ni­ja "stvar­no ne­u­pra­vi­če­no" raz­li­ku­je med po­sa­me­zni­mi na­ro­dni­mi sku­pnost­mi. Re­so­lu­ci­ja za­to Slo­ve­ni­jo po­zi­va, da nem­ško go­vo­re­či sku­pno­sti pri­zna ena­ke pra­vi­ce, kot ve­lja­jo za ita­li­jan­sko in ma­džar­sko manj­ši­no. stva v uni­ji. Ni al­ter­na­ti­ve član­stvu dr­žav v re­gi­ji v EU, ni na­čr­ta B, za­tr­ju­je Tusk. A obe­nem iz­po­sta­vlja pre­vi­dnost in tr­dnost, ko gre za ure­sni­če­va­nje re­form in spo­što­va­nje evrop­skih vre­dnot, saj da je re­gi­ja "po te­ža­vah na pre­bi­val­ca ve­čja kot Nem­či­ja in Fran­ci­ja sku­paj". Ta­ko se je Tusk od­zval na be­se­de bol­gar­ske­ga go­sti­te­lja in pre­mi­er­ja Boj­ka Bo­ri­so­va, ki je iz­po­sta­vil, da zna­ša bru­to do­ma­či pro­i­zvod re­gi­je 96 mi­li­jard evrov, kar je pri­mer­lji­vo z BDP Slo­va­ške, je pa po šte­vi­lu pre­bi­val­cev le ma­lo manj­ša od Ro­mu­ni­je. Spo­ro­či­la z vr­ha, da bo­do be­se­dam pod­po­re o evrop­ski per­spek­ti­vi re­gi­je ju­ni­ja ven­dar­le sle­di­la de­ja­nja, so to­rej spod­bu­dna. Ta­ko je ma­ke­don­ski pre­mi­er Zo­ran Za­ev po­ro­čal o pre­bo­ju v po­go­vo­rih z gr­škim ko­le­gom Ale­ksi­s­om Ci­pra­som gle­de ime­na svo­je dr­ža­ve. A oba mo­ra­ta vče­raj­šnji do­go­vor še po­tr­di­ti do­ma. Od Ve­če­ro­ve­ga ob­ča­sne­ga so­de­lav­ca iz Sko­pja Si­ni­še Stan­ko­vića smo iz­ve­de­li, da sta se pre­mi­e­ra v So­fi­ji naj­ver­je­tne­je stri­nja­la o ime­nu Gor­nja, po an­gle­ško Upper, Ma­ke­do­ni­ja. Do­go­vor o ime­nu se­da­nje, ura­dno še zme­raj Nek­da­nje ju­go­slo­van­ske re­pu­bli­ke Ma­ke­do­ni­je z an­gle­ško kra­ti­co FYROM, bi omo­go­čil od­lo­či­tev o za­čet­ku pri­sto­pnih po­ga­janj z Ma­ke­do­ni­jo na ju­nij­skem vr­hu EU.

Vi­ri pri EU ob tem me­ni­jo, da bi ime­la re­ši­tev dol­go­traj­ne­ga spo­ra o ime­nu Ma­ke­do­ni­je po­zi­tiv­ne učin­ke tu­di na od­lo­ča­nje o za­čet­ku pri­sto­pnih po­ga­janj z Al­ba­ni­jo. Al­ba­ni­ja je si­cer po na­ved­bah bru­selj­skih vi­rov v dvo­stran­skem di­a­lo­gu s Fran­ci­jo, Bel­gi­jo in Ni­zo­zem­sko, ki za­ra­di or­ga­ni­zi­ra­ne­ga kri­mi­na­la naj­bolj na­spro­tu­je­jo na­dalj­njim ko­ra­kom dr­ža­ve na po­ti v uni­jo. Osta­ja pa še tu­di zah­te­va, ki jo je spod­bu­dil pred­se­dnik Evrop­ske ko­mi­si­je Je­an- Cla­u­de Juncker, da naj pred vsto­pom v EU vse aspi­rant­ke za član­stvo re­ši­jo med­se­boj­ne, pred­vsem mej­ne pro­ble­me. V tem smi­slu je pred vr­hom v So­fi­ji go­vo­ri­la tu­di nem­ška kan­cler­ka An­ge­la Mer­kel, ko je ome­ni­la, da je ne­re­še­no vpra­ša­nje ure­sni­či­tve ar­bi­tra­žne raz­sod­be o me­ji med Slo­ve­ni­jo in Hr­va­ško, to­rej dveh že čla­nic EU - ozi­ro­ma pro­blem "slo­ven­ske­ga do­sto­pa do od­pr­te­ga mor­ja", ne le slab zgled, tem­več ne­va­ren pre­ce­dens.

Od prej­šnje­ga vr­ha EU in Za­ho­dne­ga Bal­ka­na je mi­ni­lo pre­več let, je še me­nil Tusk vče­raj v So­fi­ji. Da je re­gi­ja v uni­ji zno­va obrav­na­va­na pred­no­stno, po nje­go­vih be­se­dah pri­ča tu­di od­lo­či­tev, da bo na­sle­dnji vrh te vr­ste že le­ta 2020 med hr­va­škim pred­se­do­va­njem EU. Pred vr­hom EU in Za­ho­dne­ga Bal­ka­na je v če­tr­tek zve­čer pred­se­dnik Evrop­ske­ga sve­ta Do­nald Tusk v So­fi­ji kri­ti­zi­ral "mu­ha­sto ve­de­nje" ZDA pod vod­stvom pred­se­dni­ka Do­nal­da Trum­pa: "Kdo sploh po­tre­bu­je so­vra­žni­ke ob ta­kšnih pri­ja­te­ljih?" Tusk je ko­men­ti­ral od­no­se z ZDA pred de­lov­no ve­čer­jo z vo­di­te­lji EU, na ka­te­ri so med dru­gim raz­pra­vlja­li o ame­ri­ški od­lo­či­tvi o od­sto­pu od je­dr­ske­ga spo­ra­zu­ma z Ira­nom in uved­bi ca­ri­ne na alu­mi­nij in je­klo za evrop­ske iz­vo­zni­ke.

Nem­ška kan­cler­ka An­ge­la Mer­kel pa je že pred po­tjo v So­fi­jo v nem­škem par­la­men­tu zno­va kri­ti­zi­ra­la od­lo­či­tev ZDA, da iz­sto­pi­jo iz iran­ske­ga je­dr­ske­ga spo­ra­zu­ma. Je pa pred po­slan­ci bra­ni­la na­po­ve­da­ne viš­je iz­dat­ke za nem­ško obram­bo, kar zah­te­va Wa­shing­ton. (dpa)

Fo­to: EPA

Go­sti­telj vr­ha v So­fi­ji, bol­gar­ski pre­mi­er Boj­ko Bo­ri­sov, pred­se­dnik Evrop­ske ko­mi­si­je Je­an-Cla­u­de Juncker in pred­se­dnik Evrop­ske­ga sve­ta Do­nald Tusk me­ni­jo, da so Za­ho­dne­mu Bal­ka­nu vče­raj za­go­to­vi­li tr­dno pod­po­ro na po­ti v Evrop­sko uni­jo.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.