Bel­tin­ski grad in za­ple­ti z la­stni­štvom

Ar­gu­men­ti o tem, ka­ko si je rod­bi­na Zi­chy pri­la­sti­la bel­tin­sko go­spo­stvo, če­prav to men­da ni­ko­li ni bi­lo nji­ho­vo

Vecer - - POMURJE - Gro­fi­ja ni bi­la v gro­fo­vski la­sti ... ... am­pak v kron­ski la­sti

Ustav­no so­di­šče je raz­ve­lja­vi­lo vse za­vr­nil­ne de­na­ci­o­na­li­za­cij­ske sod­be uprav­ne­ga so­di­šča, ki so te­me­lji­le na av­strij­sko-nem­ški fi­nanč­ni iz­rav­nal­ni po­god­bi. Po­dob­no je rav­na­lo uprav­no so­di­šče, saj je raz­ve­lja­vi­lo pr­vo­sto­penj­ske od­loč­be uprav­nih enot in jim na­lo­ži­lo po­nov­no obrav­na­vo. Upo­ko­je­ni od­ve­tnik Oskar Nor­čič pra­vi, da ga od­lo­či­tev pre­se­ne­ča, po dru­gi stra­ni pa je ra­zu­mlji­va. Kot je zna­no, so uprav­ne eno­te ne­ka­te­rim ve­li­kim de­na­ci­o­na­li­za­cij­skim upra­vi­čen­cem vr­ni­le del pre­mo­že­nja. Po od­kri­tju av­strij­sko-nem­ške fi­nanč­ne iz­rav­nal­ne po­god­be so ime­li de­na­ci­o­na­li­za­cij­ski upra­vi­čen­ci, ki so bi­li nem­ški ozi­ro­ma av­strij­ski dr­ža­vlja­ni, mo­žnost do­bi­ti od­ško­dni­no za od­vze­to pre­mo­že­nje v Ju­go­sla­vi­ji. Po tem od­kri­tju so uprav­ni or­ga­ni za­če­li za­vra­ča­ti de­na­ci­o­na­li­za­cij­ske zah­tev­ke z ob­ra­zlo­ži­tvi­jo, da so ime­li mo­žnost iz­pla­či­la od­ško­dni­ne v Av­stri­ji. V svo­ji od­lo­či­tvi je ustav­no so­di­šče po­u­da­ri­lo, da bi mo­ral uprav­ni or­gan pre­ve­ri­ti, ali je de­na­ci­o­na­li­za- cij­ski upra­vi­če­nec od­ško­dni­no tu­di de­jan­sko do­bil.

V Po­mur­ju se ta­ko vra­ča­ta na za­če­tek de­na­ci­o­na­li­za­cij­ski zah­te­vek za pre­mo­že­nje gro­fi­ce Zi­chy in na­sle­dni­kov pred­voj­nih la­stni­kov Ra­den­ske Ša­ri­če­vih. V pri­me­ru vra­ča­nja pre­mo­že­nja gro­fi­ce Zi­chy bo tre­ba vr­ni­ti ne­kaj več kot 600 hek­tar­jev goz­dov in polj in tu­di bel­tin­ski grad. Nor­čič že ne­kaj ča­sa tr­di, da za vra­ča­nje pre­mo­že­nja na­sle­dni­kom gro­fi­ce Zi­chy ni prav­ne­ga te­me­lja, in to do­ka­zu­je z zgo­do­vin­ski­mi dej­stvi, ki jih je pred­sta­vil tu­di bel­tin­ske­mu žu­pa­nu Mi­la­nu Ker­ma­nu. Pri svo­jih ar­gu­men­tih se na­sla­nja na dok­tor­sko di­ser­ta­ci­jo pre­k­mur­ske­ga zgo­do­vi­nar­ja Iva­na Zel­ka z na­slo­vom Go­spo­dar­ska in druž­be­na struk­tu­ra tur­ni­ške pra­žu­pni­je po le­tu 1381. Zel­ko je na osno­vi ar­hi­vskih do­ku­men­tov v za­greb­ški nad­ško­fi­ji in ma­džar­skih ar­hi­vih ugo­to­vil, da bel­tin­sko go­spo­stvo (gro­fi­ja) ni­ko­li ni bi­lo v za­seb­ni gro­fo­vski la­sti. S to po­se­stjo je ma­džar­ska kro­na rav­na­la kot s "kron­sko ze­mljo", le­ta 1706 ime­no­va­no fi­sca­lis jo­s­za­gh (dr­žav­no po­se­stvo).

Do le­ta 1695 je imel po­sest v upra­vlja­nju Ju­rij Sze­che­nyi, ki je bil škof za ma­džar­sko voj­sko in po­zne­je ester­gom­ski nad­škof. Po nje­go­vi smr­ti je oko­li le­ta 1700 pri­do­bil bel­tin­sko go­spo­stvo ge­ne­ral La­di­slav Eber­ge­nyi. Ta je dal v Bel­tin­cih zgra­di­ti zi­da­no cer­kev in bi­la je usta­no­vlje­na žu­pni­ja. Na­sle­dnji ze­mlji­ški go­spod bel­tin­ske­ga go­spo­stva je po­stal Ju­rij Csa­ky, ki je bil ce­sar­ski ge­ne­ral. Za njim se le­ta 1816 po­ja­vi Kon­stan­tin Ema­nu­el Gyi­ka kot no­vi ze­mlji­ški go­spod, po nje­go­vi smr­ti le­ta 1825 je ne­kaj ča­sa go­spo­do­va­la nje­go­va že­na Ana­sta­zi­ja, to je na­sle­dil sin Ev­gen Gyi­ka, ki je le­ta 1848 na­sto­pal kot ma­jor ma­džar­ske Zel­ko se po­se­bej ne ukvar­ja z med­voj­nim ob­do­b­jem po pri­klju­či­tvi Pre­k­mur­ja ma­ti­ci. V ti­stem ča­su so se Zi­chy­ji oči­tno vpi­sa­li v ze­mlji­ško knji­go kot la­stni­ki po­se­sti.

Tu je tre­ba opo­zo­ri­ti na pr­vo agrar­no re­for­mo, ki so jo iz­ve­dle ta­kra­tne ju­go­slo­van­ske obla­sti. Ma­li kme­tje, ki so do­bi­li ze­mljo, so mo­ra­li to od­pla­ča­ti. Z ma­džar­sko oku­pa­ci­jo Pre­k­mur­ja med dru­go sve­tov­no voj­no je bil po­nov­no vzpo­sta­vljen ma­džar­ski prav­ni red in Ma­džar­ska je bi­la kra­lje­vi­na. Mi­klos Hor­ty si­cer ni bil kralj, bil pa je re­gent. To po­me­ni, da je bi­lo med voj­no in v ča­su osvo­bo­di­tve iz­pod Ma­dža­rov po dru­gi sve­tov­ni voj­ni bel­tin­sko go­spo­stvo v kron­ski la­sti.

Bel­tin­ski žu­pan Ker­man pra­vi, da je vsa­ko no­vo dej­stvo za ob­či­no do­bro­do­šlo. Oči­tno na­mreč je, da se bo­do za grad mo­ra­li "bo­ri­ti" sa­mi. Je pa res, da ima­jo kot stran­ski ude­le­žen­ci v po­stop­ku vse mo­žno­sti za za­šči­to svo­jih in­te­re­sov. Po­sre­dno Zel­ko do­ka­zu­je, da bi mo­ra­lo s pri­klju­či­tvi­jo Pre­k­mur­ja Kra­lje­vi­ni SHS bel­tin­sko go­spo­stvo pre­i­ti v ju­go­slo­van­sko kron­sko last.

Fo­to: Na­ta­ša JUHNOV

Bo ob­či­na Bel­tin­ci mo­ra­la vr­ni­ti grad Zi­chy­jem, če­prav ti de­jan­sko ni­ko­li ni­so bi­li nje­go­vi la­stni­ki?

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.